Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji grafični bienale je zamišljen kot praznina in prostor potenciala ter hkrati kot ekosistem prijateljstev in solidarnosti, ki v sodobni umetnosti in grafiki vidi priložnost za krepitev transnacionalnih zavezništev, so zapisali na spletni strani.
Leta 2025 bo Osaka ponovno gostila Expo, veliko svetovno razstavo, ki pa od razstavljavcev tokrat zahteva, da za seboj pospravijo. Slovenci bodo to uresničili.
Anekdota se ne navezuje na okroglo obletnico, je pa zanimiva in zabavna: leta 1935 je Le Corbusier prvič prišel v ZDA in menda (zgodovinski viri so dokaj nezanesljivi) izjavil, da so nebotičniki na Manhattnu premajhni.
Predvidena sredstva in načrti za gradnjo NUK-a 2 so sprejeti z odobravanjem, v NUK-u poudarjajo, da je odločitev o zagotovitvi finančnih sredstev za gradnjo NUK-a 2 v državnem proračunu za projekt najpomembnejša in najzahtevnejša odločitev doslej.
Zaradi napake je bila razveljavljena odločitev o izbiri arhitekturne rešitve za prizidek Baragovega semenišča, pri čemer gre neuradno za manjšo napako v pripravi dokumentacije, ki po pričakovanjih ne bo vplivala na končno odločitev ocenjevalne komisije.
Delal je za Naso in ameriško vojsko, razvijal aplikacije in tehnologijo še pred pojavom Googlovih očal. Dobil je nagrado guvernerja Kanade in izumil poseben kuhalnik za prebivalce vasi v Malawiju, a se je vrnil v Slovenijo.
Gradnja NUK 2 se bo naposled začela naslednje leto. Za leto 2024 so za projekt predvideni trije milijoni, za leto 2025 pa 11 milijonov evrov.
Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so na Gorenjskem nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja vse do mojstrove smrti dvajset let pozneje. Natančneje jih predstavljajo na Bledu.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je na ogled razstava z naslovom LEGO # Plečnik. Najbolj prepoznavne zgradbe arhitekta Jožeta Plečnika so pod rokami študentov arhitekture zaživele kot makete iz legokock.
Delo akademskega kiparja in enega od pionirjev slovenskega industrijskega oblikovanja Cirila Cesarja nas spremlja bolj, kot se nemara zavedamo. V Velenju med starejšimi tako rekoč vsakdo pozna hišo, kjer stanuje neki poseben someščan.
Priznani britanski arhitekt sir David Adjaye odstopa od projekta gradnje načrtovanega spomenika žrtvam holokavsta v Westmistru. V javnost so namreč prišle obtožbe spolnega nadlegovanja na njegov račun.
Aljoša Ilešič je gradbeni inženir, danes priučeni brivec. V Mariboru ima brivnico, s katero je uresničil svojo željo, da se mu v življenju ne mudi več in predvsem da lahko ljudem približa umetnost.
Ocenjevalna komisija je za najboljšo rešitev za slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo, ki bo leta 2025 v Osaki na Japonskem, izbrala projekt arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič arhitekti.
Za najboljšo rešitev za prenovo poslopja Baragovega semenišča je ocenjevalna komisija izbrala delo skupine arhitektov Mateja Vozliča, Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Anje Rudof in Zale Babič. Avtorica krajinske zasnove je Urška Kristina Škerl.
Sredi junija je prve stanovalce sprejela soseska Rakova Jelša II, projekt ljubljanskega stanovanjskega sklada, ki spreminja značaj te ljubljanske četrti.
V Madridu bo danes vrata odprla Galerija kraljevih zbirk, veličasten nov muzej, v katerem so zbrane vse umetnine, ki so jih v stoletjih nabrale generacije španskih vladarjev.
Na Ptuju bodo zaživeli prostori prenovljene Stare steklarske delavnice na Vrazovem trgu, kamor bo umeščen nov mladinsko-kulturni center. Vrednost projekta je 4,9 milijona evrov, od katerih je 2,2 milijona evrov zagotovila Mestna občina Ptuj.
Arhitekt Blaž Budja je na svojih mimohodih po Trgu republike v Ljubljani dokumentiral vsakodnevne trenutke, s tem pa ustvaril oseben poklon mojstru slovenske arhitekture Edvardu Ravnikarju.
V Plečnikovi hiši predstavljajo prevečkrat prezrtega arhitekta Vlasta Kopača, ki je deloval na več področjih - od arhitekture do spomeniškega varstva, od gorništva do grafičnega oblikovanja. Letos mineva 110 let od rojstva tega neutrudnega humanista.
Zlato jagodo, s katero Fakulteta za arhitekturo nagradi najbolj prodorno in domišljeno seminarsko predstavitev leta, je prejel projekt, ki je razmišljal o tem, kako Križanke zaščititi pred "apetiti kapitalov".
Neveljaven email naslov
