Detajl iz Kapele Božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Kljuka v obliki goloba z razprtimi, k nebu dvignjenimi perutmi se navezuje na ikonografijo Svetega duha. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek
Detajl iz Kapele Božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Kljuka v obliki goloba z razprtimi, k nebu dvignjenimi perutmi se navezuje na ikonografijo Svetega duha. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek
Najpomembnejše Plečnikovo delo v Mengšu sta krstilnica in spovednica v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Krstilni kamen v krstilnici obkrožajo štirje monumentalni kamniti stebri z mogočnim arhitravom. Nad krstilnim kamnom visi medeninast križ, ki je oblikovan po vzoru karolinške in zgodnjesrednjeveške umetnosti. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek
Najpomembnejše Plečnikovo delo v Mengšu sta krstilnica in spovednica v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Krstilni kamen v krstilnici obkrožajo štirje monumentalni kamniti stebri z mogočnim arhitravom. Nad krstilnim kamnom visi medeninast križ, ki je oblikovan po vzoru karolinške in zgodnjesrednjeveške umetnosti. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Na blejskem gradu je vrata odprla razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj, danes, jutri, ki jo je ob lanski 150. obletnici rojstva najbolj znanega slovenskega arhitekta pripravila kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri postavitvi razstave na Bledu je sodeloval tudi Zavod za kulturo Bled.

Avtorice razstave so Maja Avguštin, Hana Brus, Nataša Ülen in Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na razstavi predstavljajo 43 Plečnikovih projektov na Gorenjskem, nanje pa so pogledale predvsem z vidika konservatorstva.

Strast do arhitekture s simbolno vrednostjo
"Gorenjska zapuščina" Jožeta Plečnika spada v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.

Plečnika so v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširšemu občinstvu, ki ji je bila arhitektura namenjena.

Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V sklopu posameznih predstavitev je ob koncu predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.

Vpogled v zasebne načrte
Poleg pregleda obstoječe literature so se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva, da bi čim bolje in obsežno predstavili posamezne objekte in ureditve. Nekateri načrti in rešitve so predstavljeni sploh prvič. Ob študiju gradiva so naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme.

"Plečnikovi posegi v vilo Epos na Bledu kažejo na zbližanje z izročilom gorenjske ljudske arhitekture, ki mu je bila s svojo dekorativnostjo in povednostjo dobrodošla spodbuda pri snovanju," je v Slavnih vilah na Slovenskem zapisal Damjan Prelovšek. Foto: ZVKDS

Razstavo so najprej konec lanskega leta postavili v svojih prostorih v Kranju. Zdaj so razstavo v nekoliko spremenjeni obliki preselili na blejski grad v dvorano nad grajskim muzejem. Poskrbeli so, da jo bodo razumeli tudi tuji turisti.

Naslednje leto tudi knjiga
V prihodnje naj bi razstava gostovala tudi v Kamniku. Naslednje leto pa nameravajo na podlagi zbranega gradiva, ki so ga poiskali v različnih zgodovinskih arhivih in muzejih, izdati tudi knjigo. "Gre namreč za res izjemen pregled Plečnikovega dela na Gorenjskem," je poudarila Ülen.