Maketam Narodne in univerzitetne knjižnice, Katedrale svobode in cerkve svetega Mihaela so dodali še maketo cerkve sv. Antona Padovanskega, ki jo je Plečnik načrtoval v Beogradu. Foto: Arhiv MAO/Jure Žigon in Filip Živković
Maketam Narodne in univerzitetne knjižnice, Katedrale svobode in cerkve svetega Mihaela so dodali še maketo cerkve sv. Antona Padovanskega, ki jo je Plečnik načrtoval v Beogradu. Foto: Arhiv MAO/Jure Žigon in Filip Živković
Razstava LEGO # Plečnik bo v kapeli MAO na ogled do 30. septembra. Foto: Arhiv MAO/Jure Žigon in Filip Živković
Razstava LEGO # Plečnik bo v kapeli MAO na ogled do 30. septembra. Foto: Arhiv MAO/Jure Žigon in Filip Živković

Zaradi velikega zanimanja za priložnostno razstavo LEGO # Plečnik, ki so jo v MAO postavili sredi maja kot spremljevalni dogodek razstave Universum Plečnik: Od delavnice do mita, so postavitev, tokrat v nekoliko okrnjeni obliki, ponovno dali na ogled v kapeli fužinskega gradu. Maketam Narodne in univerzitetne knjižnice, Katedrale svobode in cerkve svetega Mihaela so dodali še maketo cerkve sv. Antona Padovanskega, ki jo je Plečnik načrtoval v Beogradu.

Zaradi svoje modularne narave so kocke pomenile velik izziv, zlasti zato, ker je bil na voljo omejen nabor oblik, barv in velikosti "gradbenih elementov". Osnovne kocke so bile izhodišče za ustvarjanje mestoma zapletenih in podrobnih struktur Plečnikove arhitekture.

Več kot samo pomanjšane replike
"Nismo želeli le poustvariti stavb v obliki pomanjšanih replik, temveč smo kocke uporabili predvsem za ustvarjanje pozorno abstrahiranih arhitekturnih zasnov in detajlov, ki smo jih v procesu sestavljanja rasterizirali. Nujno je bilo razumevanje merila, količine, simetrije, osnovnih vzorcev in geometrije. Skenirani izvirni načrti arhitekture, ki jih hranita MAO in Plečnikova zbirka, so nam služili za podlago, s pomočjo katere smo merilo prilagajali velikosti detajlov, arhitekturnih elementov in ne nazadnje velikosti posamezne kocke. S preizkušanjem različnih kombinacij kock ter z raziskovanjem materialov in barv so oblike postale pripovedovalke zgodb o podobi prostora, tako v merilu stavb kot tudi mesta,"
je ob razstavi zapisala Natalija Lapajne, vodja izobraževanja v MAO.

Razstava Universum Plečnik: Od delavnice do mita, ki je bila na ogled od novembra lani do maja letos, je skozi obravnavo izbranih arhitektovih pristopov in s tematiziranjem kompleksnega odnosa med učiteljem in študenti reflektirala Plečnikovo bogato zapuščino in doslej manj izpostavljene teme.

"Barvitosti kamna in opeke sledimo na primeru zvonika cerkve sv. Mihaela na Barju, na drugem koncu mesta pa smo skozi belino in gozd stebrnega reda s pogledi vstopali v Vrt vseh svetih, k monumentalnemu vhodu na Žale. Zapletena konstrukcija Tromostovja sredi Ljubljane nas je nagovorila k premisleku zgodovinskega konteksta, ki danes tvori najživahnejši javni prostor v središču mesta." Foto: Arhiv MAO/Jure Žigon in Filip Živković

Plečnikov koncept humanega mesta
Slovensko prestolnico, ki jo je Plečnik izgrajeval postopoma in z omejenimi sredstvi ter v njej interpretiral ostanke preteklosti in jih spajal v nove celote, danes beremo kot možnost drugačnega, bolj trajnostnega in humanega mesta. Plečnikova dediščina skupnostnih in javnih prostorov se skozi arhivske načrte, makete, skice in fotografije razkriva kot kompleksna in celostna vizija povezanega sveta. V razdrobljenem in privatiziranem svetu 21. stoletja zato bolj kot kdaj prej potrebujemo učenje iz dela Jožeta Plečnika in njegovih sodelavcev, pa tudi kritično predelavo mitov o njegovi osebnosti in odnosa do njegove dediščine, so ob razstavi še zapisali v MAO.