Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Eden izmed najstarejših primerov občanske znanosti je božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel leta 1900 v ZDA in poteka še danes. Vsako leto se ga udeležuje več kot 60.000 prostovoljcev. Tudi Slovenci imamo veliko projektov občanske znanosti. Prostovoljci so s posebno napravo opazovali, kako njihove navade, kot so kuhanje, kajenje in zračenje, vplivajo na kakovost zraka v njihovih domovih. Šteli so opraševalce na sončnicah in s posebnimi mikrofoni merili aktivnost čebel samotark v lesenih gnezdilnicah. Občanska znanost deluje tudi v medicini. Različne raziskovalne skupine po svetu zbirajo podatke o endometriozi, kronični vnetni bolezni, in rešitve zanjo iščejo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Občanska znanost deluje tudi v medicini. 180 milijonov žensk po svetu trpi za endometriozo, eno izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Kljub temu da bolezen prizadene vsako 10. žensko, je slabo raziskana in razumljena. Od pojava simptomov do postavitve diagnoze lahko traja tudi 10 let. Različne raziskovalne skupine po svetu iščejo rešitve za endometriozo tudi s pomočjo občanskih raziskovalk.
Neformalno pridobljeno znanje se nam pogosto bolj vtisne v spomin kot formalno izobraževanje. Andragoški center Republike Slovenije uvaja občansko znanost kot metodo učenja odraslih za krepitev znanstvene in okoljske pismenosti širše javnosti. Začeli so z opazovanjem opraševalcev na sončnicah.
Odsek za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan se že vrsto let ukvarja z občansko znanostjo. Leta 2018 so ustanovili tudi Center za participativno raziskovanje, ki zagotavlja znanstveno in strokovno podporo pri reševanju okoljskih in družbenih problemov. Občani so sprva sodelovali pri testiranju uporabnosti novih senzorskih tehnologij za spremljanje stanja okolja, pozneje pa so jih vključili v vse faze raziskovalnega projekta.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Narodnem muzeju hranijo repliko najstarejšega glasbila na svetu - neandartalčevo piščal, ki je povsem identična originalni. Izdelali so jo strokovnjaki z Zavoda za gradbeništvo, ki so prvotno glasbilo skenirali s posebno napravo, imenovano mikrotomograf. Z njim izdelajo posnetke notranjosti različnih predmetov ali materialov, ne da bi fizično posegali vanje. Pokazali so nam, kaj se skriva v zaprtem čokoladnem jajcu, pa tudi kaj so odkrili v notranjosti rotorjev šifrirne naprave Enigma, ki je desetletja ležala v razbitinah nemškega vojaškega plovila. Na mariborski medicinski fakulteti s pomočjo nanotomografa, naprave, ki omogoča še večjo ločljivost, gledajo v notranjost 3D modelov človeških tkiv. Kaj vse še preučujejo s takimi napravami?
Na Medicinski fakulteti v Mariboru v nadzorovanem eksperimentalnem okolju, torej in vitro, razvijajo modele človeških tkiv v zdravih in bolezenskih stanjih. Tako bolje razumejo človeško fiziologijo in delovanje zdravilnih učinkovin. Z nanotomografom skenirajo različne vzorce in med drugim gledajo tudi v notranjost 3D modelov človeških tkiv.
Pred skoraj 40 leti so v morju našli nemško električno napravo za šifriranje, enigmo, ki so jo uporabljali med drugo svetovno vojno za prenos zaupnih sporočil. Kaj vse se skriva v njeni nótranjosti, so preučili z mikrotomografsko analizo.
Če želite vedeti, kaj se skriva v čokoladnem jajčku presenečenja, ne da bi ga odprli, morate uporabiti mikrotomograf. Rentgenski računalniški mikrotomograf se od klasične medicinske ali industrijske računalniške tomografije razlikuje predvsem po bistveno večji ločljivosti. Ta je natančen do mikrona.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leta 1940 so v mestu Tacoma v ZDA odprli nov, 1800 metrov dolg jekleni most. Štiri mesece pozneje se je zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo le 56 km/h, podrl. Vsaka konstrukcija niha s svojo frekvenco. Danes znamo izmeriti že zelo majhna nihanja. Slovenski strokovnjaki so merili, ali koncertni zvok vpliva na Kolosej in ali vibracije z bližnjega gradbišča lahko poškodujejo katedralo iz 14. stoletja. Na enem od ljubljanskih mostov smo preverjali, kako zaniha, ko čezenj zapelje tovorno vozilo. S potresno mizo vam bomo pokazali, kdaj se stavba zaradi prevelikega nihanja podre in kako merijo nihanje konstrukcije letala.
Pospeškomere uporabljajo tudi za merjenje odziva mostov na prometne ali druge obremenitve. S tem posredno ugotovijo, kakšno je njihovo stanje. Iz meritev vibracij lahko sklepajo, ali je na primer konstrukcija mostu poškodovana. Po celoviti analizi podatkov lahko napovejo dobo trajanja mostov.
Poznamo različne oblike nihanja. Kako se te različne oblike nihanja vzbudijo, lahko vidimo na potresni mizi.
Merjenje frekvenc pa je pomembno za ohranjanje kulturne dediščine. Slovenski strokovnjaki so med drugim merili, kako vibracije oz. koncertni zvok vpliva na eno izmed najbolj znanih stavb na svetu, na rimski Kolosej.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Število svetovnega prebivalstva raste, zato se povečuje potreba po zdravi hrani. Po nekaterih napovedih bomo morali leta 2050 pridelati dvakrat toliko morske hrane kot danes. S čezmernim ribolovom smo naravne zaloge potisnili na rob obstoja. Rastočo porabo rib bo mogoče zagotoviti le z gojenjem. Razvoj tehnologije omogoča gojenje rib na odprtem morju. Največja kletka na svetu za gojenje rib je v Norvéškem morju. Polpotopna konstrukcija ima premer približno 110 m, težka je 7000 ton, njen volumen pa znaša 250.000 m3. Trajnostno naravnano ribogojstvo se iz narave séli še v zaprte prostore z recirkulacíjskimi akvakulturnimi sistemi. Izziv prihodnosti pa ni le v količini, ampak tudi v vrsti vzrejenih rib. Vzgojiti znamo le nekaj vrst mladic. Bi lahko to rešila večtrofična akvakultura? Kako bomo v prihodnosti gojili ribe?
Ribogojstvo se iz narave seli v zaprte prostore s posebnimi sistemi, ki omogočajo okoljsko trajnost, prostorsko učinkovitost, možnost gojenja različnih vrst rib in manjšo izgubo pridelka.
Mladice rib in drugih morskih organizmov bi lahko pridobivali iz večtrofične akvakulture. To so sistemi, ki so bili v prvinski obliki znani že v času Marije Terezije. Takrat so na potopljenih drevesih gojili izredno cenjene ostrige princese Sisi. Poleg njih pa so z debel pobirali tudi druge organizme, ki so se razrasli na njih. Podobno bi lahko počeli danes.
Kitajska je ena od vodilnih držav na področju akvakulture. Kitajska je zgradila že več kot 40 infrastruktur za akvakulturo na odprtem morju. Načrtuje še izdelavo flote pametnih ribjih farm, s katero bodo lahko gojili različne vrste rib. Maja lani je že začelo obratovati prvo, 250 metrov dolgo pametno plovilo za ribogojstvo na svetu, opremljeno s podvodnimi kamerami, senzorji in samodejnimi krmilniki.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov