Predlogi

Odbojka
Hokej
Tenis

Rezultati iskanja

Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.

Dokumentarni program

Svetovno priznana, zabavna in simpatična igralka in voditeljica Joanna Lumley nas v tridelni dokumentarni seriji popelje po Indiji. Obišče kraje, ki so zaznamovali razvoj Indije in nastanek nacije z neodvisnostjo pred sedmimi desetletji, ter kraje, ki so del voditeljičine osebne in družinske zgodovine – Joanna Lumley se je namreč rodila v Indiji. V zadnjem delu pustolovščine se vrne v Radžastan ter od tam odpotuje do Delhija in vse do vznožja Himalaje. V Radžastanu obišče enega najbolj priznanih rezervatov za tigre na svetu, narodni park Rantambor. Nato odpotuje v glavno mesto Indije, Delhi, kjer obišče klicni center Digi-Call, snemanje za modno revijo z vrhunskimi indijskimi oblikovalci, stilisti in manekenkami ter se sreča z brezdomci in si ogleda njihov zasilni kino na prostem. Potem odpotuje še severneje, v Daramsalo, na obisk k njegovi svetosti dalajlami. Pot sklene v prelepem Kašmirju. Spregovori o tamkajšnjih nemirih in obišče plavajočo zelenjavno tržnico v Srinagarju, svojem rojstnem kraju.

46:57

Lev in Boston prideta v Južni Sudan. Obiščeta ljudstvo Mundani – to je vrhunec njunega popotovanja – in občutita posledice državljanske vojne v tej mladi državi.

57:36

Franco Zefirelli (*12. februar 1923, starost 95 let) je nedvomno največji še živeči operni in filmski režiser. Podpisal se je tudi pod dramatične filme Romeo in Julija, Jezus iz Nazareta, Hamlet, Večna Callas, Čaj z Mussolinijem itd. »Grozni« in »nagajivi« sogovornik nas v dokumentarnem filmu vodi po njegovi umetnosti in po nenavadni življenjski zgodbi. Režiser Chris Hunt.

26:41

Ali imamo bolniki pravico odločati o svojem življenju in tudi o njegovem koncu? Medicina v 21. stoletju pred nas postavlja veliko novih vprašanj, na katera bo družba morala odgovoriti. Prav spremembe v medicini, ki na eni strani podaljšujejo življenje, na drugi strani odpirajo tudi vprašanje evtanazije. Do njega so se evropske države različno opredelile. V Sloveniji sta evtanazija in pomoč pri samomoru prepovedni in kaznivi dejanji, v nekaterih drugih državah pa je drugače. V filmu si bomo postavili vprašanja o pravicah pacientov, o tem, ali se bolniki sprašujejo o evtanaziji, kako razmišljajo in kaj si želijo. Pogledali bomo, kako je urejen pravni red držav, v katerih evtanazija ni kaznivo dejanje, in kakšno mnenje o evtanaziji ima Evropsko sodišče za človekove pravice. Predstavili bomo stališče Komisije RS za medicinsko etiko in tudi mnenja nekaterih strokovnih sogovornikov, med katerimi so dr. Igor Pribac, dr. Alojz Ihan in prim. Marjan Fortuna. Ne nazadnje pa bosta tematiko osvetlila tudi dva strokovnjaka iz Belgije, ki se dnevno soočata z bolniki z neozdravljivo kronično boleznijo. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu Direktor fotografije: Uroš Hočevar Montažerka: Mateja Pevec

46:42

Levison Wood in njegov vodnik Boston iz ruandskega deževnega gozda čez Tanzanijo, v kateri vlada brezzakonje, odideta v Ugando. Izmikata se krokodilom in povodnim konjem, na poti ju povabijo na svatbo, v Kampali pa ju sprejmejo kot junaka.

01:56:28

Prof. dr. Miloš Kobal, pravnik in zdravnik, pomemben reformator slovenske psihiatrije v drugi polovici preteklega stoletja, se je rodil leta 1926 v Novem mestu, mladost pa je kot dijak Klasične gimnazije preživljal v Ljubljani. Po italijanski okupaciji se je kot ilegalec vključil v osvobodilno gibanje, že junija 1942 pa so ga sprejeli v VOS, v Varnostno obveščevalno službo Osvobodilne fronte. Kot sposobnega obveščevalca z ilegalnim imenom Borut ga je vodstvo VOS (Rudi Janhuba-Vaso, Vladimir Svetina-Ivo in Zdenka Kidrič-Marjeta) določilo za najzahtevnejšo nalogo – za agenta vrinjenca v samo jedro voditeljev antikomunističnega tabora, Slovenske legije in kasneje vodstva Slovenskega domobranstva, od koder je redno poročal vodstvu VOS o vseh njihovih nameravanih dejavnostih in dajal Osvobodilni fronti druge pomembne obveščevalne podatke. Pred koncem vojne, ko je postalo nevarno, da ga razkrijejo, je odšel v partizane. Po vojni pa ga je, kot se pač pogosto zgodi obveščevalcem, najprej čakal – oznovski zapor. Pozneje je Miloš Kobal dokončal gimnazijo, končal študij prava in medicine ter specializiral psihiatrijo. Prav v ljubljanski psihiatrični bolnišnici, ki jo je dolgo vodil, je srečal tudi mnoge psihološke žrtve vojnega in povojnega časa z obeh nasprotujočih si strani in jim skušal strokovno pomagati. V prvem delu oddaje bomo spremljali njegovo pot do konca druge svetovne vojne, v drugem pa prisluhnili njegovim spominom na strokovno pot v povojnem obdobju. Izjemno zanimiva in dragocena pripoved je bila za oddajo Spomini posneta sredi preteklega leta. Oktobra lani je prof. dr. Miloš Kobal umrl.

Feljtoni

Pričevalci

Spomini

Tuje dokumentarne oddaje

Portreti

Zadnje dodano