Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uživanje steroidov ima veliko negativnih učinkov na naše telo. Njihova druga plat pa je, da lahko z njimi tudi zdravimo. Za nekatere bolezni so lahko najboljše zdravilo, seveda če jih uporabljamo pod nadzorom.
Steroidi povzročajo tudi nastanek moških spolnih znakov pri ženskah in nasprotno, ženskih pri moških. Nekateri stranski učinki zlorabe steroidov vplivajo na oba spola, nekateri specifični pa samo na moškega ali žensko. Nesporno pa je, da dolgotrajna uporaba anaboličnih steroidov povzroči zdravju škodljive učinke.
Steroidi so v športu so prepovedani, ker izboljšajo športnikovo zmogljivost in ker povzročajo negativne stranske učinke. Kljub temu so steroidi, zlasti med rekreativnimi športniki, še vedno priljubljeni, ker jim omogočajo hiter napredek pri športni dejavnosti. Izboljšujejo namreč njihovo vzdržljivost in moč ter jim omogočajo hitro pridobivanje mišične mase.
Proizvodnja, prodaja in uporaba anaboličnih steroidov je v Sloveniji in svetu prepovedana. Kljub temu vse troje poteka. Koliko steroidov zaseže policija?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu sočasno doživlja več občutkov. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav občutkov: zapisane besede vidijo v barvah, hrano v geometričnih oblikah, ob zvoku zaznajo okus. Obstaja več teorij o izvoru sinestezije. Ena izmed njih pravi, da se vsi rodimo kot sinesteti, z razvojem pa začnemo čutne zaznave doživljati ločeno. Kako vidijo svet sinesteti in kaj pravi o tem znanost?
Jerica Herman je svoj barviti pogled na svet odkrila pri 36 letih, ko ji je mož kot zanimivost povedal, da je v dokumentarnem filmu izvedel, da imajo nekateri ljudje posebne sposobnosti zaznavanja in doživljanja sveta.
Kako lahko raziskujemo nekaj tako osebnega, kot je subjektivna zaznava sveta? To lahko naredimo tako, da pogledamo globlje v možgane. Kaj se z njimi dogaja ob doživljanju sinestezij.
Vid, sluh, okus, dotik in vonj so čuti, s katerimi doživljamo svet. Približno 4 % ljudi na svetu pa doživlja več čutov hkrati. Križanje dveh ali več čutnih zaznav imenujemo sinestezija. Obstajajo številne kombinacije povezav čutov.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak narejen izdelek, ki ga uporabljamo, vsaka zgrajena stavba/sezidana zgradba, ki jo uporabljamo, in sploh vsako naše dejanje sproščajo v okolje ogljikov dioksid, toplogredni plin, ki prispeva k višanju povprečne temperature na Zemlji. Trenutno je v zraku največja koncentracija ogljikovega dioksida v zgodovini njegovega merjenja. Ker želimo omejiti izpuste ogljikovega dioksida, smo jih začeli računati in vrednotiti. Pri tem upoštevamo tako rekoč vse: material, iz katerega je izdelek narejen, proces izdelovanja, pot surovin. Talilni vložek na primer je del varovalke, ki je sestavljen iz več različnih kovin. Koliko izpusta ogljikovega dioksida nastane pri njegovi proizvodnji? Kako podjetja najdejo točke, kjer je največ izpustov CO2 in jih spremenijo?
Ni pomembno torej le to, kako potratna je hiša, ko jo uporabljamo, ampak tudi, kako je grajena. Kakšen je ogljični odtis lesa oziroma kvadratnega metra montažne lesene stene, v kateri je vgrajeno vse, kar omogoča njeno uporabo v sodobni hiši.
Izračun ogljičnega odtisa zgolj začetek. Dejanski namen izračuna je, da neko podjetje prepozna tista področja svoje dejavnosti, ki povzročajo največ izpustov toplogredni plinov. To pa potem uporabi za spremembe, s katerimi doseže največjih manjši vpliv na okolje.
Kako se izračuna ogljični odtis bolj zapletenega izdelka, talilnega vložka v varovalki, ki je nameščena v večini transformatorskih postaj po državi.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sonce vsako uro na Zemljo odda več energije, kot je ves svet porabi v enem letu. Kako jo kar najučinkoviteje izkoristiti? Sončne celice so prvič uporabili že konec 50-ih letih prejšnjega stoletja za preskrbo satelitov z električno energijo. Danes na svetu s sončnimi elektrarnami proizvedemo okoli 5 % električne energije, v Sloveniji okoli 3,5 %. Naša največja sončna elektrarna je v bližini Brežic, razprostira se na 60.000 m2, njena moč pa je 6 MW. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju sončnih celic z najučinkovitejšo pretvorbo sončne v električno energijo. Bo to pripomoglo k temu, da bomo s sončnimi celicami proizvedli več energije?
Na Fakulteti za elektrotehniko se ne ukvarjajo le z izdelavo sončnih celic za raziskovalne namene, ampak tudi preizkušajo učinkovitost in življenjsko dobo sončnih celic. Poleg tega so razvili tudi elektroniko, ki jo uporabljajo za testiranje.
Pred približno enim letom je začela delovati takrat največja sončna elektrarna v Sloveniji, sončna elektrarna Prapretno, ki se razprostira na 34 tisoč kvadratnih metrih oziroma na površini dobrih štirih nogometnih igrišč.
V Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so nam pokazali postopek izdelave perovskitne sončne celice.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Neveljaven email naslov