Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najboljši način obvladovanja krompirjevega virusa Y je sajenje odpornih sort krompirja. Z vzgojo odpornih sort poljščin se že desetletja ukvarjajo na Kmetijskem inštitutu. Naraščajoče število ljudi, spremembe podnebja, nove rastlinske bolezni in škodljivci namreč zahtevajo ustvarjanje novih, odpornejših in produktivnejših sort rastlinskih vrst. Današnje sorte večine kulturnih rastlin so posledica več tisočletij trajajočega procesa žlahtnjenja. Z njim poskušajo glavne poljščine prilagoditi na neugodne razmere, kot so visoke temperature, škodljivci in bolezni.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo so razvili senzorske rastline krompirja, s katerimi v živo spremljajo oksidirajoče okolje v rastlinskih celicah. S pomočjo genetskih biosenzorjev so prvi odkrili signalizacijske celice, ki omogočajo odpornost krompirja proti okužbi z virusom Y.
Krompir je ena najpomembnejših kulturnih rastlin na svetu, krompirjev virus Y pa je eden najbolj razširjenih rastlinskih virusov, ki najpogosteje napada tobak, papriko, paradižnik in krompir. Pomemben je tudi z ekonomskega vidika. Kmetovalci lahko zaradi okužbe krompirja s tem virusom izgubijo 80 % pridelka. Prav ta virus je bil konec osemdesetih usoden za priljubljeno, a občutljivo sorto krompirja igor, ki so jo takrat gojili na treh četrtinah vseh krompirjevih polj po Sloveniji.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?
Z analizo fosilnega cvetnega prahu lahko ugotovijo, kaj se je pred tisočletji dogajalo v neposredni bližini Bohinjskega jezera.
Vrtino je potrebno za analizo posebej pripraviti. V laboratoriju jo vzdolžno prerežejo in jo postavijo v jeklene nosilce z metrom. Potem vrtino fotografirajo, naredijo granulometrično analizo, sledita pa še kemična in mineraloška analiza.
Naša ekipa je bila z raziskovalci, ko so na Bohinjskem jezeru naredili približno dva metra globoko vrtino.
Vsak teden je v oddaji Ugriznimo znanost matematična ali fizikalna uganka. Preizkusite svoje znanje!
Pralni stroj ožame perilo s centrifugo. To preprosto napravo pa uporabljamo še marsikje – tako v vsakdanjem življenju kot v industriji in znanosti. V Planici izvajajo poskuse s centrifugo, ki ustvarja umetno težnost. V prihodnosti jo bodo uporabljali na vesoljskih plovilih in tako pri daljšem bivanju astronavtov v vesolju preprečili izgubo njihove mišične mase. Z uporabo vrtenja delajo razletne teste. Centrifuga rešuje tudi življenja. Iz darovane krvi s centrifugiranjem izdelujejo krvne pripravke za transfuzijo. Z velikimi centrifugami, ki se vrtijo s hitrostjo 40.000 obratov na sekundo, bogatijo uran, ki je gorivo za jedrske elektrarne. Bi lahko v bližnji prihodnosti s centrifugami v vesolje izstreljevali satelite?
Centrifuga pa tudi rešuje življenja. Za presaditev jeter potrebujejo od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev, pri ponesrečencih pa tudi do 30 enot krvi oz. 30 krvodajalcev. Vso kri je pred uporabo treba predelati z uporabo fizikalnih metod, tudi centrifugiranjem.
Vse naprave in stroji, ki se vrtijo, so izpostavljeni radialnemu pospešku, ta pa povzroči notranje mehanske napetosti, ki lahko vodijo v lom materiala. Pomembno je, do katere hitrosti se lahko vrtijo, da je njihova uporaba še varna. Prav to preverjajo z razletnim testom.
Kako lahko v breztežnostnem prostoru s centrifugo dosežemo težnost raziskujejo v Laboratoriju za gravitacíjsko fiziologijo Instituta Jožef Stefan v Planici, kjer so pred letom in pol zagnali tako imenovano človeško centrifugo. To je 4 tone težka naprava, ki ustvarja umetno težnost. Planiški laboratorij je z raziskovalno opremo eden izmed le treh ustanov, v katerih Evropska vesoljska agencija išče odgovore na vprašanje, ali bi bilo s takšno napravo smiselno opremiti vesoljska plovila in bodoča življenjska okolja na Luni in Marsu.
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Superprevodnike, materiale brez električne upornosti, poznamo že več kot 100 let. Superprevodnost materialov dosežemo pri zelo nizkih temperaturah, pri okoli –200 °C. Skupini znanstvenikov iz ZDA pa je uspelo izdelati material, ki je superprevoden pri temperaturi 21 °C in tlaku 10.000 barov. Kaj nam bo to odkritje prineslo? Že danes imajo superprevodniki ključno vlogo v napravah za slikanje z magnetno resonanco in v pospeševalnikih delcev, kot je CERN. Zakaj so nekatere snovi dobri prevodniki, druge pa ne, ter katere snovi in pri katerih temperaturah lahko postanejo superprevodniki?
V 70ih letih prejšnjega stoletja so znanstveniki superprevodne magnete uporabili v napravah za slikanje z magnetno resonanco, in še danes je to najpogostejša komercialna uporaba superprevodnikov. Za prikaz človeškega telesa oziroma organov je magnetna resonanca ena izmed najpomembnejših slikovnih metod v sodobni medicini.
Superprevodnost določata dve pomembni lastnosti. Prva je ničta upornost, druga pa je, da lahko superprevodniki izrinejo magnetno polje iz svoje notranjosti. Ta pojav se imenuje Meissnerjev učinek.
Superprevodniki so torej materiali, ki nimajo nobene električne upornosti. Kako je to razloženo s prvo mikroskopsko teorijo superprevodnosti, za katero so njeni avtorji leta 1972 dobili Nobelovo nagrado iz fizike?
Vsak teden dr. Matej Petković in Nejc Davidović v oddaji Ugriznimo znanost zastavljata matematične in fizikalne uganke. Preizkusite svoje znanje!
Steroide, sintetični moški spolni hormon testosteron, so razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji. Med drugo svetovno vojno so jih dajali svojim vojakom, ker so bili prepričani, da so učinkoviti pri zdravljenju opeklin in posledic drugih vojaških nesreč. Steroidi spodbujajo rast skeletnih mišic, povečajo vzdržljivost in agresivnost, zato so jih začeli uporabljati profesionalni in rekreativni športniki. Kako steroidi vplivajo na ženske in kako na moške? Danes je uporaba steroidov prepovedana, dovoljena je le za zdravljenje nekaterih bolezni.
Neveljaven email naslov