Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem intervjuju Jože Možina gosti direktorja Muzeja za novejšo zgodovino in predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Dr. Jožeta Dežmana, ki bo javnosti prvič predstavil šokantno odkritje dveh sedaj odprtih povojnih morišč. Prvo je v Mostecu pri Dobovi, kjer so raziskovalci do sedaj odkrili 529 žrtev, tudi številne posmrtne ostanke žensk. Gledalci bodo lahko videli odkopan protitankovski jarek z nametanimi okostji nesrečnih žrtev, ki jim sploh ni bilo sojeno. Očitno gre za mlade ljudi iz Velenja in Slovenj Gradca, ki jih je na morišča s Teharij spremljal partizan Cizelj, sedaj že pokojni pričevalec, verjetno zadnja priča povojnih pomorov komunističnih oblasti. Del njegove izjave bo predstavljen tudi v intervjuju. Naslednje tragično poglavje odkrivanja naše zamolčane zgodovine pa je pravkar začet izkop posmrtnih ostankov v jami pod Macesnovo gorico v kočevskih gozdovih, ki je najverjetneje največje posamično morišče Slovencev. Številni, ki so bili v to ogromno jamo vrženi, so še živeli, nekaj deset se jih je umaknilo v stranske jame in tam hiralo do smrti. Le peščici je uspel pobeg na svobodo. Brez dvoma nova osvetlitev ene najbolj tragičnih točk slovenske zgodovine. Dr. Dežman opozarja na pravico do groba, ki je temeljna človekova pravica za vse. Tudi za skupino Romov, ki so jih partizani 17. maja 1942 pomorili v Iški, sedanji ljubljanski župan Janković pa preprečuje njihov pokop na ljubljanskih Žalah. Prav ta datum je prejšnja vlada razglasila za dan spomina na vse žrtve komunističnega totalitarizma. V izjemno dinamičnem pogovoru, ki ga vodi dr. Jože Možina, gost naniza vrsto novih podatkov. Dr. Dežman v pogovoru predstavi tudi postavitev skoraj pozabljenih socialističnih kipov iz protokolarnih objektov v odprt depo, ki ga imajo v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Voditelj gosta ob koncu vpraša tudi, kaj je njegov nasvet tistim, ki se ne morejo otresti mitološke predstave o medvojni in povojni zgodovini in bodo imeli s sprejemanjem resnice težave tudi ob tokratnem intervjuju. Možina je namreč intervju na podobno temo z dr. Dežmanom opravil pred štirimi leti, nato pa so protestirali Socialni demokrati in Zveza borcev s trditvami, da je vse laž, tako voditelj kot gost pa sta prejela tudi številne grožnje. Kasneje se je izkazalo, da so bile navedbe v intervjuju točne in nič ni bilo ovrženo. Dežman pozove k prijateljstvu, spoštovanju in sočutju in zaključi, da je resnica edina pot za normalne medčloveške odnose.
Borut Pahor je v slovenski politiki že 36 let. Večino tega časa je zasedal najvišje politične položaje. Prehodil je pot od mladega reformnega komunista do dialogu in pomiritvi najbolj naklonjenega politika slovenske sredine. Letos se mu bo iztekel drugi mandat predsednika Republika Slovenije, zato na predsedniški položaj ne bo mogel biti več izvoljen. Na predvečer 31. rojstnega dne slovenske države, za katero je kot poslanec tudi sam glasoval, se bo z njim pogovarjala Rosvita Pesek.
Dr. Andreja Hribernik je po izobrazbi diplomirana politologinja, med doktorskim študijem se je ukvarjala s področjem zgodovinske antropologije likovnega. Trenutno živi v Celju, in je trenutno še direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Kar pa že nekaj mesecev sploh ni več toliko pomembno, saj bo s 1. januarjem prihodnjega leta postala direktorica Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu.
Gost oddaje Intervju bo nekdanji politik in pozorni premišljevalec družbenega življenja Gregor Golobič. Nekdaj generalni sekretar stranke LDS in najtesnejši sodelavec Janeza Drnovška, predsednik tedanje stranke Zares, minister v vladi Boruta Pahorja, dolga leta eden najvplivnejših politikov v državi, ki pravi, da je zdaj le državljan s politično izkušnjo in da je danes Slovenija manj država, kot je bila pred 30 leti. Z Gregorjem Golobičem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer se bomo sprehodili skozi življenje zavednega Mariborčana Vida Kmetiča. Pogosto mu dodajo nazive pisatelj, zgodovinar, arheolog, lahko ga torej berete , poslušate in tudi zasledujete vedno, ko dobi kakšno idejo za kreativni turizem.
Dr. Andrej Vizjak je razpet med Slovenijo, Nemčijo in Dubajem. Že trideset let se ukvarja s poslovnim svetovanjem. Prepričan je, da slovenski podjetniki lahko postanejo najuspešnejši na svetu, zato je analiziral gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije po osamosvojitvi in ugotovil, da bi lahko ta leta 2026 znašal že 34 tisoč evrov na prebivalca. So te napovedi uresničljive? Voditeljica: Vida Petrovčič
Nina Malajner z Osnovne šole Janka Padežnika v Mariboru je letošnja prejemnica priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Je učiteljica razrednega pouka, učiteljica smučanja, voditeljica zimskih šol v naravi, cenjena med svojimi sodelavkami in sodelavci.
Pionirka lakanovske psihoanalize v Sloveniji, dr. Nina Krajnik, je izjemna sogovornica, ki brez dlake na jeziku »klinično diagnosticira« sodobno slovensko družbeno stvarnost. Poudarja vladavino globoke države, ki je pravzaprav »plitva«, kot pravi, saj dominira povsod okoli nas, tako v politiki, kulturnih ustanovah kot v medijih. Omenja levičarsko privatizacijo poglavitnih družbenih sistemov, pri čemer opozarja na pomenski obrat, ko se privatizerji, torej tisti, ki so del strukture in glavnega toka, nato skozi svoje dominantne medije predstavljajo kot levičarji, skrbniki interesov malega človeka ... Kot tipičnega predstavnika leve privatizacije, ki jo podrobno pojasni v pogovoru, Krajnikova omeni novega predsednika vlade Roberta Goloba. Opozarja na razmah »divje svobode«, ko si prevladujoče klike jemljejo pravico do sramotenja, etiketiranja, dehumanizacije tistih, ki mislijo drugače in za katere menijo, da jih ogrožajo. Krajnikova meni, da je prav zaradi tega, ker to ogroža privatizacijsko strukturo, za glavno tarčo dehumanizacije izbran Janez Janša. Ostra je tudi v oceni leve intelektualne elite, ki ne le da tiho privoli v javno sramotenje drugače mislečih z izrazi »svinje«, »podgane«, ampak je po njenem celo v ozadju tega, saj je to izraz nasilnega boja za prevlado njihove ideologije. Ideologija pa je le sredstvo, ker so v ozadju stvarni privatizacijski interesi. Ključni za uspeh privatizacije in njenih nosilcev, so protestniki, civilna družba, podrejeni mediji in medijski delavci. A ti so po njenem le člen v verigi vzdrževanja »mrtve« Slovenije. Slovenije, v kateri se v bistvu ne sme spremeniti nič, kar bi ogrozilo interese privatizerjev. Vsekakor pogovor, ki s popolnoma drugega zornega kota predstavi kritični pogled na razmere v slovenski družbi, medijih in politiki. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Dober večer bo Mariborčan Jurček Žmauc. Večji del poklicne kariere je preživel v diplomaciji od tega najdlje časa v Clevelandu v ZDA. Pred letom dni so ga povabili, da je prevzel mesto direktorja slovenskega paviljona na Expu v Dubaju, ki je gostil kar dober milijon obiskovalcev. Kaj je Expo pomenil za Slovenijo in ali so prvi rezultati uspešne promocije že vidni ? O tem bomo govorili v tokratni oddaji Dober večer TV Maribor.
Gost oddaje Intervju bo profesor Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede, predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor številnih knjig s področja komunikologije in v teh dneh bo v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike izšla njegova nova knjiga z naslovom Datafikacija javnega mnenja in javne sfere. Akademik Slavko Splichal je tudi član Programskega sveta RTV Slovenija. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Marko Košir ima zanimiv, bogat in raznolik življenjepis. Je diplomirani inženir strojništva, v nekdanjem Tamu je projektiral gospodarska vozila in avtobuse, hkrati pa je velik ljubitelj klasične glasbe, gledališča in železnic. Že trinajst let v soavtorstvu ali samostojno piše o velikih imenih slovenske kulture. Njegova zadnja knjiga je posvečena igralcu Arnoldu Tovorniku.
Zaradi vojne v Ukrajini bo letos hrana bolj redka dobrina kot prejšnja leta. Tudi umetnih gnojil bo primanjkovalo. Zato je v tem času zelo pomembno vprašanje, kako bi lahko na domačih poljih pridelali več in kako bi zmanjšali odvisnost kmetov od kapitalskih in političnih lobijev. Odgovor ponuja tako imenovano ohranitveno kmetijstvo. Za kaj gre, nam bo v tokratni oddaji razložil agronom dr. Rok Mihelič, ki se posveča ohranjanju vitalnih živih tal. Voditeljica: Vida Petrovčič
Dr. Nada Šabec je profesorica lingvistike, dvakratna prejemnica Fulbrightove štipendije. Prvič jo je prejela za magistrski študij na Univerzi Pennsilvanija, in drugič za podoktorski študij in raziskave na Univerzi Georgetown v Washingtonu. Bila je gostujoča predavateljica na številnih evropskih in ameriških univerzah, njeno življenjsko delo pa je raziskovanje identitet Slovencev v Severni Ameriki.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil enega od najbolj samoniklih slovenskih intelektualcev, dr. Bernarda Nežmaha. V pogovoru sta se dotaknila aktualnega političnega dogajanja, začenši z analizo volitev. Nežmah meni, da je bila v Sloveniji oglasna, in ne volilna kampanja, saj so prevladujoči mediji predvsem poudarjali lik novega voditelja na levici – Roberta Goloba, zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janšo pa demonizirali. Gost ocenjuje, da je bil prav ta medijski vzvod – podpora gibanju Svoboda in Robertu Golobu – ključen za zmago na volitvah. Glede trajanja tega »projekta« pa se dr. Nežmah v razmišljanju na pretekle volilne zmage SMC-ja, LMŠ-ja in drugih novih obrazov, ki dokazujejo, da so na tak način doseženi volilni uspehi kratkotrajni. Nežmah je komentiral nenavaden političen primer, ko so se stranke KUL-a, ki so se borile za oblast, ob pojavu Gibanja Svoboda kar same stopile nekoliko v ozadje. Gost je govoril tudi o delovanju leve civilne družbe, ki je med izkazovanjem podpore svojim političnim strankam uporabljala vulgarno, prostaško in sramotilno govorico. Drugače misleče je označevala za podgane, svinje, pozivala k smrti in utišanju nekaterih novinarjev. Ob koncu je dr. Bernard Nežmah odgovarjal na vprašanja o zamenjavi voditelja Studia City. Pri tej oddaji je kot komentator tudi sam deloval, a je zaradi cenzure, kot sam pravi, sodelovanje prekinil.
Gostja oddaje Dober večer je Nina Krašovec, pozitivno naravnana vodja programa Doživljajsko igrišče, prijateljica otrok, živali in narave. Ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Kako spoznavati nevarnost v varnem okolju in kako je lahko tudi rušenje koristno, pa v oddaji, ki bo v ponedeljek 9.maja ob 20.00 na Televiziji Maribor. Z Nino se bo pogovarjala Eva Stavbar.
Gost oddaje Intervju je režiser Jaša Jenull, najprepoznavnejši obraz t. i. petkovih protestov, na katerih so udeleženci več kot dve leti zahtevali demokratizacijo slovenske družbe. Jaša Jenull je sicer eden od soustanoviteljev kolektiva KUD Ljud, vodja mednarodne skupine Tretja roka, s katero gostuje na evropskih festivalih umetnosti v javnem prostoru, in nekdanji umetniški vodja Šentjakobskega gledališča. Z Jašo Jenullom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Živa Ploj Peršuh je Mariborčanka, ki je glasbeni študij končala v Mannheimu v Nemčiji, po vrnitvi v Slovenijo je ustanovila svoj orkester, danes vodi dva orkestra, v tujini je nastopila na opernih in koncertnih odrih v petnajstih državah, in je redna gostja v Operi in baletu SNG Ljubljana. Je dirigentka, ki v svojem poklicnem življenju združuje več glasbenih projektov in mladim glasbenikom v različnih okoliščinah pomaga ustvariti uspešno kariero.
To pomlad je Slovenija postala bogatejša za trideset japonskih češenj, ki so jih zasadili ob reki Rinži v Kočevju. Podatek ne bi bil nič posebnega, če ne bi simboliziral trideset let diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo ter uspešnega sodelovanja in prijateljstva med Japonsko in občino Kočevje. To se je še posebej poglobilo po odprtju tovarne Yaskawa v Kočevju leta 2019, ki se ga je udeležil tudi naš nocojšnji gost dr. Hubert Kosler.
Gost oddaje Dober večer bo Tomaž Čas, magister prava, dr. obramboslovja, predavatelj, karierno vpet od pripadnika slovenske milice – pripravnika do njenega načelnika in aktualnega predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever Slovenije. Pogovor se bo začel s pogledom v leto 1972. Zakaj? Bodite z nami.
Naš gost je Vili Ravnjak, dramaturg, režiser, pisatelj in scenarist. Rodil se je v Celju, otroštvo je preživel v kmečkem okolju Zreškega Pohorja, študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Zelo zgodaj je začel preučevati ezoterične tradicije, že tri desetletja ta znanja posreduje tudi drugim.
Neveljaven email naslov