Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost oddaje Intervju bo srbski režiser, pisatelj in oster kritik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, Goran Marković. Režiral je tudi v Sloveniji dobro znane filme Posebna vzgoja, Zbirni center, Variola Vera, Tito in jaz, Nacionalni razred, Turneja, Delirium tremens in druge. Napisal je več knjig, najnovejša, Beograjski trio, ki pripoveduje o informbiroju in Golem otoku, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini. Z Goranom Markovićem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Fotografinja Maja Šivec je diplomirala na dveh fakultetah, najprej je študirala ekonomijo, potem pa je, kot kaže, prevladalo široko zanimanje za fotografijo in je sledil še študij na oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Rojena je v Slovenj Gradcu, živi in ustvarja v Mariboru.
Prof. dr. Alojz Ihan je zdravnik, znanstvenik in literat, po mnenju mnogih ena najbolj celostnih osebnosti v Sloveniji. S svojimi literarnimi deli si je prislužil več nagrad, za pesniško zbirko Srebrnik nagrado Prešernovega sklada. Ves čas krize zaradi epidemije covida se pojavlja v javnosti kot potrpežljiv pojasnjevalec virusa, cepiva in kriznih razmer. Njegovo siceršnje strokovno delo pa je usmerjeno predvsem k otrokom z okvarami v imunskem sistemu, velik zalogaj je tudi projekt novega laboratorija, ki bo omogočil novo obliko zdravljenja raka. Ob vse tem je predavatelj na Medicinski fakulteti in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, lani mu je uspelo izdati tudi dva učbenika. O vsem tem – o svojem strokovnem delu, pisanju pesmi in romanov, o vzrokih za slabo precepljenost … govori dr. Ihan v tokratnem Intervjuju z Lidijo Hren.
V oddaji Dober večer bomo odšli v svet nogometa, športa, ki ima svoje pristaše po vsem svetu. Toda v ospredju bo ženski nogomet, saj je gostja Sonja Kranjc, nekdanja nogometašica NK Maribor. Vijolica torej, ki pa ima v svojem življenju tudi druge vloge.
Gostja oddaje Intervju bo doma in v tujini priznana psihiatrinja in psihoterapevtka, dr. Maja Rus Makovec, vodja Centra za izvenbolnišnično psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. 25 let je vodila Enoto za zdravljenje odvisnosti od alkohola v okviru Centra za mentalno zdravje v Ljubljani. Ena od tem pogovora bodo tudi opozorila, da je pandemija covida 19 največja grožnja duševnemu zdravju po drugi svetovni vojni in da bomo njene posledice čutili še več let. Z dr. Rus Makovec se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo zgodovinar dr. Janko Prunk, tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Pred 60. leti se je zapisal proučevanju zgodovine, iz osrednje tematike svojega raziskovanja pa bo kmalu izšel tudi roman, ki bo srečanje z našo preteklostjo na povsem drugačen način.
Dr. Oto Luthar je v Prekmurju rojen Mariborčan, po izobrazbi je zgodovinar. Kot Fulbrightov štipendist je eno leto predaval na Univerzi Yale, sodeloval je z Inštitutom za Vzhodno in Srednje evropske študije na Dunaju, predaval na univerzah na Dunaju, v Mariboru in Novi Gorici. Že vrsto let je direktor Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Gost oddaje Intervju bo dr. Tomaž Mastnak, sociolog, raziskovalec, predavatelj in publicist, avtor številnih knjig s področja zgodovine politične in družbene misli. Med zadnjimi sta izšli Črna internacionala in Liberalizem, fašizem, neoliberalizem. V nekdanji Jugoslaviji je bil sodno preganjan zaradi svojih člankov, sodeloval je v civilnodružbenih gibanjih osemdesetih let. Nekaj desetletij je predaval na ameriških univerzah, nazadnje na eni najuglednejših – na Princetonu. Z dr. Mastnakom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bi vam rada predstavila gospoda, ki sebe vidi kot statistični vnos v planetarno bazo podatkov. Dokler ne bo izbrisan, bo mislil s svojo glavo. Čeprav ga to velikokrat oddaljuje od splošnih vzorcev bivanja na točno določenem koščku sveta in mu tu in tam povzroča težave, se ne podreja vzorcem. Poleg nekaterih človeških jezikov pasivno obvlada še jezik figur in razume osnove kvantne mehanike šahovskega prostora. Zato včasih piše - tudi pesmi.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil odličnega zdravnika in direktorja klinike na Golniku, dr. Aleša Rozmana. Gost je zdravnik z velikim srcem, popolnoma predan svojemu delu. Delo, ki ga opravlja, je njegovo poslanstvo, in to se ne konča ob odhodu iz službe. Pojasnil je dogajanje ob izbruhu epidemije covida 19, ko je prevladoval strah pred neznano boleznijo, a je medicinsko osebje kljub temu že takrat zelo požrtvovalno opravljalo svoje naloge. Na Golniku med drugimi zdravijo bolnike z najtežjim potekom koronavirusne bolezni. Tudi zato ljudje, ki od blizu poznajo razmere na covidnih oddelkih v bolnišnicah, težko sprejemajo mnenjske voditelje in pobudnike protestov, ki brez vsakršne zdravstvene izobrazbe javno izjavljajo, da virus ne obstaja. Dr. Rozman je pojasnil še tako imenovani dolgotrajni covid, ko ljudje, ki so preboleli covid 19, tudi po več kot enem mesecu občutijo bolj ali manj hude posledice bolezni. Te se lahko odražajo tudi kot tesnobnost ali depresija, težave s koncentracijo in motnje spomina. Dr. Rozman je opravil specializacijo iz pulmologije in se ukvarja z zdravljenjem pljučnega raka in raka rebrne mrene. Ti težko ozdravljivi obolenji sta večinoma posledici kajenja. Ob koncu je dr. Rozman spregovoril tudi o temeljnih dilemah človeštva, povezanih s čezmerno porabo in uničevanjem okolja. Njegova velika želja je, da bi v slovenski družbi obudili spoštovanje do sočloveka in prijaznost ter da ne bi zaostrovali razmer, ampak bi te dojemali »bolj športno« oz. dobronamerno.
Dr. Sara Tement je psihologinja, Mariborčanka, ki jo je učna pot vodila najprej na študij v Ljubljano, od tam na Dunaj, kjer je doktorirala, danes pa je profesorica na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja predvsem s konfliktom med delom in zasebnim življenjem, in ta, kot vemo, zaznamuje življenja vseh nas.
Gostja oddaje Intervju bo prof. dr. Alenka Zupančič, mednarodno uveljavljena filozofinja in teoretičarka psihoanalize, del znamenite trojke ljubljanske filozofske šole Zupančič-Žižek-Dolar. Je znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in profesorica na Evropski podiplomski šoli v Švici. Njene filozofske razprave, kot so Konec, Etika realnega: Kant, Lacan, Seksualno in ontologija ter druge, so prevedene v številne tuje jezike. Spomladi bo v angleškem jeziku izšla filozofska razprava z naslovom Antigona. Prof. Zupančič v člankih, kolumnah in intervjujih razmišlja o problemih sodobne družbe in o njihovih rešitvah. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Ana Tasič je učiteljica smučanja, občasno turistična vodnica, študirala je mednarodne odnose in zagovarjala magistrsko delo o človekovih pravicah na Univerzi v Yorku v Angliji. V Palestini je kot prostovoljka delala v begunskem taborišču v Ramali, v Grčiji je pomagala v begunskem taborišču Filipiada, smučanje je učila ženske v Afganistanu. Pred kratkim je bila izbrana za ime tedna na Valu 202.
Goste tokratne oddaje Dober večer bo Miran Krušič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica. Vezi stakne med pripadniki obrambnih sil v času vojne za Slovenijo pred 30. leti povezujejo še danes. Povezuje jih skupni projekt veteranskega centra Brinje in številne dejavnosti.
Gostja oddaje Intervju bo antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec, Nika Kovač, prvo ime uspešne referendumske kampanje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o vodah. Nika Kovač bo letošnje šolsko leto preživela v New Yorku, kjer bo raziskovalka na Univerzi Columbia. Izobraževanje ji je omogočila fundacija Baracka Obame, saj jo je na podlagi bistvenega prispevka k razvoju skupnosti prepoznala kot »vodjo prihodnosti«. Med številnimi kandidati z vsega sveta so jih izbrali 15 in med njimi je Nika Kovač edina Evropejka. Inštitut 8. marec je pripravil tudi druge uspešne kampanje, med njimi kampanjo za potrditev novele kazenskega zakonika, ki vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu »samo ja je ja«, in kampanjo proti ukinitvi dodatka za delovno aktivnost. Z Niko Kovač se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Zdenka Križanič je upokojena učiteljica, prejemnica Zlatega grba občine Maribor, članica ženskega pevskega zbora Glasbena matica, organizatorka različnih prireditev, humanitarka in ljubiteljica gledališča. Ker to še zdaleč ni vse, se nam pridružite v oddaji Dober večer. Oddajo vodi Eva Stavbar.
V tokratnem intervjuju je Jože Možina gostil zdravnika Milana Kreka, ključno osebo pri spopadanju z novim koronavirusom. Milan Krek je na neki način snel rokavice, si nadel masko in ostro označil proticepilsko histerijo z besedami, da smo sedaj priča epidemiji necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo. Ta bi se ob precepljenosti odpirala, tako pa se bo morala zapirati. Krek je poudaril, da so za dvome glede cepljenja odgovorni najglasnejši proticepilci, tudi mediji in del politike, in ti naj, po njegovem mnenju, prevzamejo tudi odgovornost za smrtne primere med tistimi, ki bi se lahko cepili, pa se zaradi njih niso. Milan Krek je v pogovoru med drugim povedal, kakšnih napadov in šikaniranja je bil deležen od trenutka, ko je postal direktor NIJZ. V luči vdora protivladnih proticepilcev na RTV je opozoril, da je reperja Zlatka, ki je Kreka javno šikaniral in napadal, sodišče oprostilo, kar pomeni, da je »lov na Milana Kreka odprt«. Dejstvo, da so kmalu po začetku epidemije tarča negativnega medijskega poročanja postali tudi zdravniki, medicinske sestre in negovalno osebje, je Krek označil za skrajno žaljivo in krivično. Posledica tega je množično odhajanje prav tistih zaposlenih v zdravstvu, ki delajo s covidnimi bolniki. Direktor NIJZ z obžalovanjem ugotavlja, da je bilo za del politike in medijev med najhujšo epidemijo pomembnejše rušenje vlade kot pa spopad z virusom in varovanje življenj. Tudi zato je Slovenija plačala višjo ceno. Ob koncu oddaje Milan Krek roti državljane, naj vendar zaupajo strokovnjakom in se cepijo, naj ne nasedajo politiki in proticepilcem, ki vnašajo zmedo iz razlogov, ki z etiko in Hipokratovo prisego nimajo nobene zveze.
Novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil v Črni na Koroškem, v bogoslovje je vstopil leta 1983, leta 1989 je bil posvečen v duhovnika. V Rim je bil poslan na študij Svetega pisma, doktorski študij biblične teologije pa je zaključil na papeški univerzi Gregoriani. Škofovsko službo je nastopil v času polnem izzivov, zato v pogovoru z njim o aktualnem, pa tudi o tem, kje v svoji škofiji se počuti kot v nebesih.
Gost oddaje Intervju bo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, sociolog, predavatelj, raziskovalec in publicist na področjih enakosti spolov, diskriminacije, homofobije, državljanstva in človekovih pravic. O obdobju pandemije v slovenskem izobraževalnem sistemu, položaju tujih študentov pri nas, poseganju politike v avtonomijo univerze, o konstruktu »teorija spola«, gibanjih proti teoriji spola, o nasilju nad mladimi z različnimi spolnimi identitetami in poskusih uvajanja verbalnega delikta se bo z dr. Kuharjem pogovarjala Ksenija Horvat.
Gospa Mira Strmčnik Gulič je arheologinja, ki je eno izmed svojih najbolj vznemirljivih najdb odkrila v rojstnem kraju na Koroškem, a je ta le drobec v primerjavi s pet tisoč let, to je namreč časovni razpon, v katerega lahko umestimo obdobja, iz katerih so predmeti in najdbe naselbin na arheoloških najdiščih, na katerih je delovala. V pogovoru z njo bomo potovali skozi čas.
Neveljaven email naslov