Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Miha Bučar je idejni oče in vodja Muzeja južne železnice Šentjur za Štajersko pa tudi eden ne prav pogostih srečnežev, ki mu je bil njegov osnovni poklic življenjski konjiček. 24 let je bil šef železniške postaje v Šentjurju, nekaj več kot pol stoletja zbira železničarske eksponate, danes Znanje o bogati tehniški dediščini prenaša na otroke in turiste, muzej je njegov drugi dom. Upokojeni železničar Miha Bučar bo naš gost v ponedeljek 4. marca ob 20. uri.
Promet narekuje naš vsakdanjik bolj, kot smo si to pripravljeni priznati. Pa naj gre za slovenske ceste, na katerih skoraj ves čas potekajo gradbena dela, za železnice, ki pogosto spominjajo na dobro ohranjeno muzejsko zbirko, ali za letalski in ladijski promet, ki ju pestijo neprestane svetovne krize. Kaj lahko Slovenija izboljša na področju logistike in kaj prinaša nova, tako imenovana tehnologija veriženja blokov? O tem se bomo v tokratni oddaji Intervju pogovarjali s prometnim inženirjem Igorjem Jakominom. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Gero Angleitner se je rodil leta 1943 v Mariboru, je predsednik Elektrotehniškega društva Maribor in podpredsednik Foto kluba Maribor. Študiral je elektrotehniko, postal predavatelj najprej na Višji tehniški šoli in pozneje na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je dočakal upokojitev. Lani je praznoval življenjski jubilej, in ob njem prejel Zlato značko Zveze kulturnih organizacij Slovenije, saj fotografija ni bila edina umetnost, ki se jih je posvečal.
V tokratnem Intervjuju se nam predstavi France Cukjati, predsednik Zbora za republiko, doktor medicine in nekdanji predsednik Državnega zbora. Uvodoma pripoveduje o svojem življenju: ko je imel dve leti, mu je oče padel v partizanih. Mama je ostala sama s štirimi otroki. Kljub temu je imela težave v povojnem režimu, ker je kot učiteljica obiskovala verske obrede. A mama je pri svojem verskem prepričanju vztrajala, njeno uporništvo pa je pomembno vplivalo na Franceta. Gost se v pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, dotakne fenomena zla, ki ni le stvar preteklosti, ampak tudi sedanjosti. O tem je napisal zelo zanimivo knjigo – Slovenske podobe zla. Poleg slovenskega zla preteklega obdobja, ki se je zgostilo v povojnih pomorih, se gost dotakne nadaljevanja v sedanjosti, kamor je moč uvrstiti tudi lansko ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. Pregovorno umirjen France Cukjati zelo negativno oceni zdajšnjo vladno ekipo, ki se je popolnoma kompromitirala na področju zdravstva. Po njegovih besedah vlada namesto pogovora vodi umazano medijsko kampanjo proti zdravnikom, kar lahko privede do katastrofe. Pri dolgotrajni oskrbi poudari dejstvo, da je vlada zavrgla prejšnjo rešitev; zakona, ki ga je sama sprejela, pa ne zna uveljaviti. »Nore stvari se dogajajo, to so ljudje, ki ne znajo vladati. To so ljudje, ki ne bi smeli priti na položaj, ker so nesposobneži,« je oster nekdanji predsednik parlamenta in član SDS-a.
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo pravnica, univerzitetna profesorica, dvojna častna doktorica Vesna Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je pred nedavnim prejela častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. To je zanjo drugo takšno znamenje akademske časti, prvi častni doktorat ji je podelila Univerza v Gradcu.
Gostja intervjuja je Ivana Djilas, gledališka režiserka, pisateljica in publicistka. Ob najmanj sedemdesetih režijah gledaliških predstav do zdaj je napisala roman Hiša ter knjigo esejev z naslovom Ali si lahko vsaj enkrat tiho, ki smo jih sicer lahko prebirali kot kolumne v tedniku Mladina. Ivana Djilas je umetnica, feministka, falirana doktorska študentka, prekarna delavka, prejemnica priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije, lastnica stanovanja in kredita. Je tudi mama dveh sinov, Rubna in Kolje, posvojenega temnopoltega otroka in otroka s posebnimi potrebami. Ivana Djilas je glasna, hiperaktivna, utrujena, trmasta, načelna in občutljiva. Pogumna je samo, kadar je v to prisiljena, piše na zadnji strani njenega prvenca Hiša. Je tudi partnerka umetnika, glasbenika, multiinštrumentalista Boštjana Gombača in ni v sorodstvu z nekdanjim jugoslovanskim disidentom Milovanom Djilasom. Voditelj: Edvard Žitnik
Dušan Poslek se je rodil v obmejnem zaselku Žahenberc v občini Rogatec, gimnazijo je obiskoval v Rogaški Slatini, univerzitetni študij pa je zaključil na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Po poklicu je detektiv, že štirinajst let dela v največji detektivski družbi v Sloveniji s sedežem v Mariboru, in je podpredsednik Detektivske zbornice Slovenije.
Tokratni gost je karizmatični slovenski igralec in pesnik Tone Kuntner. Spregovoril bo o domovinski vezi v njegovi poeziji, začenši z rojstnimi Slovenskimi goricami, kjer je zrastel v izvorno nemški družini. Oblikovalo ga je kmečko življenje in to izkustvo ga spremlja vse življenje. Hitro ga je osvojil Cankar s svojo monumentalno prozo, pa seveda Prešeren. V pogovoru se dotakne dveh osebnosti, ki sta oblikovali njegov odnos do umetnosti. Prva je bil igralec Stane Sever, druga pa pisatelj Ciril Kosmač. Kuntner je bil že zelo zgodaj družbeno angažiran. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbiral podpise za izpustitev pisatelja Draga Jančarja – tega je režim zaprl, ker je pri njem našel knjigo, ki je opisovala resnico o povojnih pobojih. Od vsega začetka je bil Tone Kuntner del slovenske pomladi, udeleževal se je protestov na Roški leta 1988 in ostal zvest častilec samostojne slovenske države. V njej vidi največji dosežek slovenstva, našo državo imenuje hiša in dom, zato z veliko bolečino spremlja sedanje tragikomično dogajanje nosilcev oblasti, ki jih je postavilo ozadje, ki mu samostojna Slovenija ni bila intimna opcija. Oster je v sodbi, da je narod, ki ukinja muzej o nastanku svoje države, samomorilni narod. V odgovoru, zakaj so njegove pesmi pogosto tako temačne, odgovarja: »Da bi bolj zahrepeneli po svetlobi.« V pogovoru, ki ga vodi Jože Možina, Tone Kuntner na nekatera vprašanja odgovori z interpretacijo svojih pesmi, pa tudi Cankarja in Prešerna. S Prešernovimi »De bi nebesa milost nam skazale!« tudi sklene svoje želje za slovensko prihodnost.
Brat Janez Papa je duhovnik, frančiškan in gvardijan reda, ki izvira iz prvotnega Reda manjših bratov, katerega ustanovitelj je Sv. Frančišek Assiški. Letos mineva 160 let od prihoda frančiškanov v Maribor. Zaznamovalo ga je vabilo škofa Slomška, od takrat pa je ta red nezdružljivo povezan z duhovnim in kulturnim razvojem Maribora.
"Ostal bom muzikant in noša bo moj gvant!" Tako poje legendarni Alfi Nipič, ki je zasvojen s petjem, kot piše v svoji najnovejši avtobiografiji. In tudi občinstvo je zasvojeno z njim. Kdo ne pozna že ponarodele pesmi Silvestrski poljub? Alfi Nipič bo letos dopolnil 80 let. Kako gleda na 62 let svoje uspešne kariere? Poglejte v oddaji Intervju z Vido Petrovčič.
Eva Kraš je igralka. Na gledališki akademiji sta bila njena mentorja Dušan Jovanović in Janez Hočevar, v magistrski nalogi je raziskovala alkimijo igre, po izkušnje je odšla tudi na Norveško in na treninge igre Philipa Zarillija in po metodi Michaela Chekhova. Danes je stalna članica Drame SNG Maribor.
Gost oddaje Intervju je esejist, publicist, prevajalec in avtor knjige Kavarna Italija, tržaški Slovenec Jernej Šček. Z njim se pogovarjamo o usodi slovenske narodne skupnosti v Italiji, o kateri Slovenci danes vemo veliko manj kot nekoč. Oddajo vodi Edvard Žitnik.
Kipar Marjan Drev se je rodil v Celju, likovno umetnost je študiral na akademiji v Ljubljani pri kiparjih Zdenku Kalinu in Dušanu Tršarju. Je doktor znanosti za področje likovne teorije, in predvsem naravoslovne znanosti pogosto vključuje v študij svojih del. Postavil je deset javnih figuralnih spomenikov, sedem doprsnih spomenikov, največkrat se je preživljal z deli sakralne umetnosti. Lani je prejel stanovsko nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Vabimo vas, da si pogovor z njim v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 22. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Na začetku vsakega leta so na voljo tudi uradni podatki s trga dela. In ti so letos ugodni. V Sloveniji smo lani dosegli rekordno nizko število brezposelnih, septembra je padlo celo pod 46 000. Kljub temu pa težava zaposlovalcev ostaja pomanjkanje primernih kadrov. Kaj se torej dogaja in kaj lahko pričakujemo? O tem bomo v tokratni oddaji govorili z ustanoviteljico in direktorico zaposlitvenega portala Optius.com, go. Sašo Boštjančič. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
V oddajo Dober večer prihaja Stanka Dešnik. Krajinska arhitektka iz Murske Sobote je bila pred dobrima dvema desetletjema med tistimi, ki so pripravljali vse potrebno za ustanovitev Krajinskega parka Goričko. Na začetku je dvomila, da bo projekt sploh uspel, saj je Goričko menda še vedno predaleč od osrednje Slovenije, zato je bilo veselje ob uspelem projektu toliko večje. Stanka Dešnik bo naša gostja v ponedeljek 15. januarja ob 20. uri v oddaji Dober večer Televizije Maribor.
Tokratni gost voditelja Jožeta Možine je eden od soustanoviteljev koalicije Demos, ki je na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 premagala komuniste in njihove satelitske stranke. Magajna je bil še prej soustanovitelj Socialdemokratske zveze Slovenije, ki je znotraj demokratične opozicije pokrivala delavska vprašanja, saj je bila prva iniciativa za stranko podana ob stavki Litostrojevih delavcev leta 1987. Prvi voditelj je bil karizmatični France Tomšič, pozneje pa se je stranki pridružil dr. Jože Pučnik, ki ga je Magajna označil za osrednji lik in motor slovenske osamosvojitve. V pogovoru Magajna spregovori tudi o svojem delovanju v SD-ju. Stranki se je pridružil kot krščanski socialist, čeprav ga je oče svaril, da gre med »komuniste«. Oče Božidar Magajna, znameniti pionir na Radiu Slovenija še pred vojno in med njo ter sodelavec OF-a, je bil po vojni izločen, ker ni hotel v komunistično partijo, pač pa je postal profesor na Fakulteti za elektrotehniko. V času delovanja v SD-ju je Magajna kljub svarilom glasoval proti takrat predlaganemu zakonu o RTV, katerega namen je bil odstraniti takratno vodstvo, ki je bilo imenovano v času Janševe vlade. Nekatere v SD-ju je motilo poročanje o Hudi jami in so želeli RTV obvladovati. Zaradi neposlušnosti so ga diskreditirali z afero – fotografijo mladenke zgoraj brez –, a se je po šestih letih pregona zadeva končala s tem, da so izgubili domnevne dokaze in celo kopije dokazov. Za Magajno je bil to dokaz, kako daleč seže roka globoke države. Kljub velikim dosežkom Andrej Magajna ocenjuje, da slovensko družbo in zlasti politiko hromi izključevanje drugače mislečih, kar vodi v enoumje.
Novo leto bomo začeli s pogovorom z Brankom Robinšakom, Mariborčanom, ki si je že za svoj prvi operni nastop prislužil Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, pozneje bil nagrajen tudi z nagrado Prešernovega sklada, pred in potem pa se je uveljavil in zablestel na številnih evropskih opernih odrih in na uglednih svetovnih glasbenih festivalih.
Gost tokratne oddaje Intervju je dr. Anže Slosar: Koprčan, fizik, matematik, profesor, kozmolog, ki dela v laboratoriju Brookhaven National Laboratory v ameriški zvezni državi New York. Slosar poskuša s svojim delom razložiti delovanje vesolja, kot ga poznamo ali morda kot ga ne poznamo. Pri tem omenja tudi tako imenovano temno snov oziroma dark matter in temno energijo oziroma dark energy. Trenutno sodeluje pri projektu namestitve radijskega teleskopa na temni strani Lune, ki ga bo raketa Space X, če bo vse po sreči, v vesolje odnesla leta 2026. Oddajo vodi Edvard Žitnik.
V oddaji Pogovor s predsednikom vlade gostimo predsednika vlade Roberta Goloba, nato pa v oddaji Pogovor z opozicijo predsednika opozicijskih strank SDS Janeza Janšo in Nove Slovenije Mateja Tonina.
V oddaji Pogovor s predsednikom vlade gostimo predsednika vlade Roberta Goloba, nato pa v oddaji Pogovor z opozicijo predsednika opozicijskih strank SDS Janeza Janšo in Nove Slovenije Mateja Tonina.
Neveljaven email naslov