Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Boštjan Narat je Mariborčan, ki ga ta podatek ne zamejuje. Šolal se je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, je glasbenik, a po poklicu filozof, ki je nekoč hotel postati novinar. Zato je tudi publicist, voditelj televizijskih oddaj, pisatelj, tudi igralec. Geslo, pod katerim ga boste vedno odkrili na spletu, je – Katalena.
Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito. Voditeljica: Lidija Hren
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je rojena in živi v Celju, je solistka Opere SNG Maribor, v resnici pa je zaradi glasbe, ki ji je posvetila vse svoje življenje, državljanka sveta. V tej sezoni praznuje srebrni delovni jubilej, in kmalu bo v njenih rokah tudi nagrada Prešernovega sklada za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu.
Barbara Trnovec je bila najprej inštruktorica in raziskovalka v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, bila je pobudnica prve slovenske odprave slepih in slabovidnih na Kilimandžaro, osem let svobodna novinarka, k muzeologiji pa jo je pritegnilo zanimanje za življenje in delo Alme Karlin. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Pokrajinskem muzeju v Celju.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Matej Accetto, novi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in profesor na Katedri za ustavno pravo ljubljanske Pravne fakultete, kjer od leta 2013 predava evropsko pravo. Študiral in predaval je na najuglednejših svetovnih univerzah – na Harvardu, Cambridgeu in na univerzi v Lizboni. Teme oddaje Intervju bodo ustavna presoja vladnih ukrepov proti covidu 19, stanje pravne države v Sloveniji in delovanje ustavnega sodišča. Z dr. Accettom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo dr. Anton Crnjac. Leta 1988 je začel operirati na oddelku za kirurgijo takrat še Splošne bolnišnice Maribor. Potem je prehodil zanimivo karierno pot in danes je generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Kaj vse se je spremenilo v teh dolgih letih in predvsem, kako se je spremenil sam in zakaj danes ve, da dneva ne moreš zadržati, lahko ga samo izkoristiš. Dr. Anton Crnjac bo naš gost..
V tokratnem intervjuju bo Jože Možina gostil predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, ki se bo predstavil kot človek številnih talentov: študiral je na vojaški akademiji, postal urarski mojster, končal študij obramboslovja … Zdaj vstopa v politiko, kjer bo zagovornik slovenskih interesov ter znotraj tega interesov obrtnikov in podjetnikov, ki jih dojema kot steber slovenske družbe. Zavrača demagogijo skrajno levih strank in poudarja: »Naši nasprotniki so tisti, ki bi radi gospodarstvu nalagali vedno večja bremena, pod pretvezo, da gre za socialno državo in dvigovanje standarda državljanov. Državljanom v resnici ni treba ničesar odvzeti, da bi jim potem država to vračala in dvigovala njihov standard. Državljanom je treba zgolj omogočiti, da imajo kakovostna delovna mesta, da dovolj zaslužijo in si ustvarijo spodobne življenjske pogoje.«
Naš prvi sogovornik v novem letu je Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove ljubljanske banke. Študiral je ekonomijo, in se, za razliko od svojega očeta, ki je bil prav tako gospodarstvenik, uveljavil predvsem kot finančnik. V njegovi predstavitvi piše, da je bil predsednik ali član nadzornih svetov 13 komercialnih bank v 6 državah, 3 zavarovalnic v 3 državah, ene družbe za upravljanje in ene mednarodne proizvodno-storitvene skupine.
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Leto, ki se izteka, je bilo za Slovenijo izjemno zahtevno. Kako globok pečat je naša država vtisnila vanj s svojim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Kako uspešna je bila vlada pri spopadanju z epidemijo covida 19 in o vlogi opozicije pri tem. Kakšna je bila podoba Slovenije v tem letu – na eni strani politična razdeljenost, na drugi gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. O tem v sredo ob 20. uri v pogovoru s predsednikom vlade voditelj Jože Možina in ob 21. uri v pogovoru z opozicijo voditeljica Lidija Hren.
Leto, ki se izteka, je bilo za Slovenijo izjemno zahtevno. Kako globok pečat je naša država vtisnila vanj s svojim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Kako uspešna je bila vlada pri spopadanju z epidemijo covida 19 in o vlogi opozicije pri tem. Kakšna je bila podoba Slovenije v tem letu – na eni strani politična razdeljenost, na drugi gospodarska rast in rekordno nizka brezposelnost. O tem v sredo ob 20. uri v pogovoru s predsednikom vlade voditelj Jože Možina in ob 21. uri v pogovoru z opozicijo voditeljica Lidija Hren.
Pogovor s predsednikom države o minulih letih njegovega mandata in o zadnjem, ki ga čaka. Kakšne so posledice epidemije v družbi? Bodo volitve res 24. aprila? Kaj lahko glede na padec zaupanja v politiko in napoved novih strank in gibanj od njih pričakujemo? Kje je Slovenija v mednarodnih očeh in kam se zdaj uvrščamo? O tem in drugih aktualnih vprašanjih s predsednikom države Tanja Starič in Igor Pirkovič.
V minutah tokratne oddaje Dober večer bo naš gost dr. Jože Osterc, agronom, upokojeni profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani in minister za kmetijstvo v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta. Kmetijstvo tedaj in danes in zakaj so bili že antični filozofi mnenja, da nihče, ki ne razume problema pšenice nima elementarnih sposobnosti postati državnik.
Gost: BOŠTJAN VASLE, guverner Banke Slovenije Letos mineva 30 let od ustanovitve Banke Slovenije in to je eden od razlogov, da v oddaji gostimo guvernerja banke Slovenije, Boštjana Vasleta. Banka Slovenije je šla v tem času skozi različna obdobja - od obdobja bonov, preko lastne valute, tolarja, do evra. Zagotovo je bilo najtežje obdobje čas sanacije bank leta 2013. Nekatere zgodbe iz tega obdobja še danes niso zaključene - takšna je zgodba izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic. Druga, kot je bil policijski zaseg dokumentacije na Banki Slovenije, se je zaključila z odločitvijo Sodišča EU, da so slovenski organi kršili pravo EU. V sedanjih razmerah kovid krize igra banka Slovenije pomembno vlogo, čeprav je ta javnosti manj ali malo znana - od sprejemanja samostojnih ukrepov, do tistih, za katere se enakopravno dogovarja v okviru Evropske centralne banke. O vsem tem, pa tudi o sedanjem gospodarskem stanju in ključnih izzivih v prihodnjem letu, govori guverner Boštjan Vasle v tokratnem Intervjuju. Voditeljica: Lidija Hren
Redke so priložnosti, da gostimo sogovornika, ki je živa priča zgodovine. V tem primeru zgodovine gradu Viltuš, prvega od osmih gradov, ki se v porečjih rek Drave in Dravinje zvrstijo od meje med nekdanjima Karantanijo in Štajersko marko vse do današnje meje med Slovenijo in Hrvaško. Naš gost Pavel Kundid je danes star 95 let, in se živo spominja predvsem dela povojne zgodovine gradu Viltuš.
Kdaj je Evropa postala novinarsko zanimiva celina? S čim se prehranjujejo talibani? Kdo in zakaj Borisu Dežuloviću grozi s smrtjo? Zakaj je Peter Marki-Zay veliki up madžarske opozicije? Kako dihajo novinarski kolektivi? Gost oddaje Intervju, novinar Ervin Hladnik Milharčič, je začel novinarsko pot na Radiu Študent, nadaljeval na Mladini in Delu, zdaj pa že leta njegove kolumne, reportaže in intervjuje prebiramo v Dnevniku. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Marko Crnkovič je, tako je zapisano na spletni strani Večera: »…glavni urednik, kolumnist, novinar, šef deska, redaktor, lektor, slovnični fašist in stilist, fotograf, admin, tajnica in fikus Fokuspokusa. Piše že več kot trideset let. Razen bralcev ga nihče ne mara, pa tudi on ima rad samo bralce — no, in dobre avtorje. Raje piše kot misli. Več napiše kot prebere.«
Dr. Tadej Battelino je vrhunski slovenski pediater svetovne veljave, ki ga odlikujejo inovativnost, predanost poklicu in jasna beseda. Odkrito govori tudi o najbolj perečem problemu sedanjega časa – epidemiji covida 19, ki je prizadela tudi otroke. Dr. Battelino še posebej razumljivo predstavlja prednosti cepljenja otrok in starejših ter poudarja, da so cepljeni desetkrat bolj zaščiteni kot necepljeni. Žalosti ga razraščanje sovraštva v družbi in izkoriščanje bolezni covid 19 v politične namene. Meni, da imajo mediji izredno pomembno vlogo predvsem pri ozaveščanju in povezovanju ljudi, saj smo epidemije in težkih posledic, ki jih prinaša, že vsi siti. Z gostom se je pogovarjal Jože Možina.
Gost tokratne oddaje Dober večer je profesor dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru. Pred vrati je – lahko bi rekli zadnji semester njegovega rektorskega mandata, ki se je začel junija 2018. Kakšne je bil razvojni korak univerze in koliko v današnjih razmerah veljajo zaveze sprejetim strategijam.
Naša družba postaja vse bolj multikulturna. Razlogi, zaradi katerih so tujci izbrali ta podalpski košček zemlje za svojo domovino, so različni. Ostali so pri nas, živijo z nami in se prilagajajo. Bolj oni nam kot mi njim. To razumejo, a bi si kdaj pa kdaj želeli več širokosrčnosti. In tiste prvinske dobrote, naklonjenosti vsem, ki ne poznajo naše zgodovine in tradicije, ampak imajo svojo. Lahko jo opustijo, a je ne morejo in tudi ne smejo pozabiti. Tudi o tem bova govorili z zanimivo sogovornico Mary Ellen Ramasimanana Virtič.
Neveljaven email naslov