Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
Podjetje Seascape, ki je leta 2008 našlo tržno nišo v razvoju, proizvodnji in prodaji majhnih športno-potovalnih jadrnic, je danes vodilno na svetu v svoji panogi. Letos bodo izdelali 1500. jadrnico, trenutno najbolj vroča je njihova nova – beneteau first 36, ki so jo ustvarili v sodelovanju s francoskim solastnikom in strateškim partnerjem. Potem ko je postala ameriška, francoska in angleška jadrnica leta, je osvojila tudi najprestižnejši naziv, evropska jadrnica leta 2023. Pomemben korak za podjetje s 130 redno zaposlenimi je bila selitev v nove prostore v Podpeči leta 2018, a z uspehi prihaja potreba po novi širitvi; samo za novo jadrnico imajo že več kot 100 naročil s pologom, rezervacije zanjo sprejemajo za leto 2025. Podjetje je lani ustvarilo 7,3 milijona evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 40-odstotno rast.
V enem izmed ribiških mestec na Portugalskem razvijajo možnosti novih prehranskih izdelkov iz ogroženih morskih organizmov, ki jih ponovno naseljujejo v ocean. Naši novinarki Barbari Zrimšek so v tamkajšnjem raziskovalnem centru, ki je eden najmodernejših v tem delu Evrope in deluje v okviru kohezijskega projekta Mare, pokazali, kako uspešni so na področju trajnostnega razvoja morskih ekosistemov in kako njihovo delovanje prispeva k intenzivnemu regionalnemu razvoju osrednje Portugalske.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
Miran Rauter, nekdanji uspešen tekmovalec v alpskem smučanju, je vodenje družinskega podjetja Hermi prevzel od očeta leta 2002. Takrat se je podjetje ukvarjalo predvsem s proizvodnjo in montažo strelovodne in prenapetostne zaščite, v zadnjem času pa se uveljavljajo še s kabelskimi policami in lestvami ter z nosilnimi konstrukcijami za sončne elektrarne. Celjsko podjetje je lani ustvarilo skoraj 20 milijonov evrov prihodkov, ponujajo pa že več kot 7500 izdelkov, ki so plod lastnega znanja in razvoja; registriranih imajo 12 patentov, 12 modelov in 10 blagovnih znamk. Njihovi izdelki med drugim varujejo pred udarom strele slovenski parlament in vladno palačo, jedrsko elektrarno Krško, kontrolni stolp na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, številne proizvodne in sakralne objekte, družinske hiše. Skoraj 60 odstotkov izdelkov izvozijo v več kot 50 držav. V Sloveniji zaposlujejo 131 ljudi, še 24 pa v hčerinskih podjetjih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Avstriji. Med epidemijo covida 19 so pospešili aktivnosti na področju digitalizacije in optimizacije, zgradili so nove proizvodne prostore in potrojili proizvodne zmogljivosti.
V sosednji Italiji smo spoznali mladega podjetnika, ki pomaga študentom pri logistiki, druženju in študiju na eni izmed univerz v bližini Milana. Njegovi cilji so, da bi s svojo aplikacijo olajšal komunikacijo in življenje študentov po vsej Italiji. A kot je zaupal naši novinarki Barbari Zrimšek, zgolj aplikacija ni rešitev. V pocovidnem obdobju študentje potrebujejo tudi veliko medsebojne neposredne komunikacije, zato v StudentLINK-u združujejo digitalno z neposrednim druženjem.
Oddaja Podjetno naprej že 16 let predstavlja zgodbe o uspehu slovenskih podjetnic in podjetnikov ter prispeva k podjetnosti Slovenije – več kot 500 zgodb o uspehu in več tisoč inovativnih idej mladih je bilo že predstavljenih. Gre za zgodbe o tem, kako Slovenci z lastno idejo, večinoma tako rekoč iz nič, iz domače garaže, osvajajo svetovni trg - vsaka zgodba pokaže, kako se da z vztrajnostjo in s poštenim delom uspeti tudi v Sloveniji, če le imaš pravo idejo, jasno vizijo in fokus. V oddaji predstavljamo tudi izzive podjetniškega okolja, kako deluje podporno okolje in kako se z evropskimi kohezijskimi sredstvi spodbuja razvoj mladih podjetij.
Umetna inteligenca prinaša pravo tehnološko revolucijo tudi v zdravstvu. V portugalsko- angleškem zagonskem podjetju Ilof kjer se zavzemajo za personifikacijo zdravil, so razvili platformo, kjer lahko s pomočjo umetne inteligence na daljavo določijo diagnoze na področju Alzheimerjeve bolezni, demence, pa tudi rakavih obolenj. O tem, kako podjetje Ilof s številnimi strokovnjaki z različnih področij razvija največjo klinično študijo degenerativnih bolezni v Evropski uniji, pa v naslednjem prispevku. Iz Lizbone Barbara Zrimšek.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij. Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100 000 evrov nagrade.
Odločevalci v Evropski uniji so vedno starejši. Prevladujejo moški srednjih let in starejše generacije. Mladi v povprečju težko vstopijo v sistem odločanja na regionalnih in lokalnih ravneh EU-ja. Barbara Zrimšek se je pogovarjala z mladimi evropskimi odločevalci iz različnih držav, ki na lokalni in regionalni ravni sodelujejo v evropskih projektih in so hkrati člani lokalnih in mestnih oblasti. Kakšni so njihovi predlogi, povezani z zamenjavo generacij in prihodnostjo na tem področju?
Ljubljansko podjetje Epidemic je nastalo v letu pred epidemijo in že po dveh letih poslovanja doseglo milijon evrov prometa. Mlada ekipa, v kateri je že 25 ljudi, je našla izziv v povezovanju blagovnih znamk z izbranimi lokalnimi vplivneži. Z uporabo umetne inteligence za vsak projekt poiščejo tako imenovane nano in mikro posameznike, ki svojim sledilcem prek družbenih omrežij, kot sta Instagram in TikTok, priporočajo le izdelke in storitve podjetij, ki jim sami zaupajo; v bazi podatkov imajo že skoraj 70 milijonov vplivnežev. Pozitivne učinke takšne oblike trženja, od ust do ust, so prepoznala številna podjetja v Sloveniji, poslovanje pa so razširili že v 20 evropskih držav, v ZDA, Avstralijo in Kanado. Podjetje Epidemic se je leta 2021 na Web Summitu, največjem tehnološkem dogodku na svetu, med več kot 2000 podjetji uvrstilo med 12 najboljših, za uporabo umetne inteligence pa so od Amazona prejeli 100.000 evrov nagrade.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Podjetnica Anita Šumer je v zadnjih 11 letih poskrbela za pravi razmah peke z drožmi pri nas in v svetu. Je samoukinja; kruh z drožmi je začela peči, ker njen mož zaradi zdravstvenih težav ni smel uživati pekovskih izdelkov s kvasom, a je kmalu ugotovila, da je to pravi posel zanjo. Njeni videoposnetki peke in krašenja kruha so na družbenih omrežjih in na spletu dosegli že več kot 40 milijonov ogledov. Vabijo jo na pekovske delavnice po vsem svetu, je tudi avtorica treh knjig o peki z drožmi, ki so prevedene v pet jezikov. Za svojo zadnjo knjigo Umetnost krašenja kruha je lani na Švedskem prejela prestižno nagrado Best of the Best, za najboljšo kuharsko knjigo leta, ki velja za oskarja na področju kuharskih knjig. Prvo mesto si je prislužila v konkurenci 1558 knjig iz več kot 200 držav.
Kadar slišimo ime mesta Bruselj, po navadi pomislimo na številna parlamentarna zasedanja, a tam se ne dogajajo le srečanja visokih predstavnikov EU-ja, ampak še marsikaj drugega. Denimo parada nevladne organizacije Zinneke, ki vsaki dve leti poveže različne kulture. Gre za pravi spektakel umetnikov in različnih skupin prebivalcev Bruslja, ki je del evropskega kohezijskega projekta obnove zapuščenih objektov.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Z izraelskimi podjetji se povezuje tudi slovensko zagonsko podjetje Quantifly. Prek agencije Spirit so se udeležili podjetniškega pospeševalnika v Tel Avivu, kar jim je odprlo vrata do ameriškega trga. Ukvarjajo se z merjenjem klime, zadovoljstva in zavzetosti ter stopnjo avtonomije zaposlenih. Pri tem uporabljajo sociograme, ki vizualno prikažejo odnose znotraj določene skupine. Tako pridobijo vpogled v dinamiko ekipe in svetujejo s predlogi izboljšav. Kako zanimiva je tovrstna storitev tudi za vlagatelje, kaže podpora angelskih investitorjev, Slovenskega podjetniškega sklada in sklada Elektronček.
Andrej Klančar je začel podjetniško pot pri komaj 22 letih. Čeprav je vodenje družinskega podjetja Klančar žerjavi prevzel od očeta leta 2008, ko je bilo gradbeništvo na kolenih, je z inovativnim pristopom, drznimi odločitvami in ekipo mladih zanesenjakov položaj podjetja kmalu po prevzemu še utrdil. Začel je s 14 žerjavi, danes jih imajo več kot 100, trideset redno zaposlenih pa nudi celovito storitev najema žerjavov in gradbenih dvigal. Lani so ustvarili dobrih pet milijonov evrov prihodkov in skoraj 103 000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Približno 30 odstotkov prometa zaslužijo s prodajo v Avstrijo, na Madžarsko, Hrvaško, v Italijo in Bolgarijo. Sodelujejo tako s slovenskimi kot tudi z večjimi svetovnimi gradbenimi podjetji. Med drugim trenutno pomagajo pri gradnji viadukta Gabrovica pod Črnim Kalom in bazena Ilirija v Ljubljani, posebej ponosni pa so na projekt Planica, kjer so sodelovali pri gradnji nordijskega centra in velikanke.
Podjetja se vse bolj zavedajo, kako lahko k njihovi rasti in razvoju prispevajo evropska kohezijska sredstva. Takrat smo primere našli v Izraelu, ki ga pogosto naslavljajo tudi z imenom dežela zagonskih podjetij. Okrog deset odstotkov podjetij z vsega sveta, ki delujejo na področju umetne inteligence, se nahaja prav tam. Naš novinar Dino Subašić je obiskal konferenco Cybertech v Tel Avivu, kjer se vsako leto zberejo startup podjetja, tudi takšna, ki so financirana s strani Evropske unije. Ta namreč skozi iniciativo Global Gateway spodbuja sodelovanje z državami izven EU-ja.
Neveljaven email naslov