Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
V okviru osmega Kohezijskega foruma, ki je nedavno potekal v Bruslju, je poleg zelenega preboja in digitalizacije tekla beseda tudi o socialni koheziji glede ravnanja držav, ki se znajdejo v bližini vojnih konfliktov. O vsem tem smo se v Bruslju pogovarjali z Nobelovim nagrajencem, profesorjem Stiglitzem.
V Novi Gorici je potekal finale nacionalnega tekmovanje Popri 2022. Tekmovalo je 122 ekip, ki so prepričevale strokovno komisijo, da je ravno njihov poslovni model najboljši. Zanimivost letošnjega tekmovanja je, da sta tako v kategoriji osnovnošolcev in študentov zmagali ekipi, ki razvijata platformo s pravljicami. Tovrstna tekmovanja mladih med drugim podpira tudi evropska kohezijska politika, sicer ena izmed najpomembnejših finančnih politik.
Skupina Marovt, ki jo vodita podjetnika leta 2021, zakonca Metka in Tomaž Marovt, je eno najhitreje rastočih slovenskih podjetij v družinski lasti. Vodi jih strast do tehnološkega razvoja, zato se ponašajo z eno najnaprednejših digitaliziranih in avtomatiziranih proizvodenj kovanja v Evropi. Glavna dejavnost podjetja s 50-letno tradicijo in 190 zaposlenimi so kovanje, izdelava in obdelava odkovkov ter izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. Sodelujejo tudi s pohištveno, obrambno in navtično industrijo, spogledujejo pa se tudi z medicino. V skupini, ki danes deluje na treh lokacijah, na Stranicah, v Ločah in Slovenski Bistrici, so lani ustvarili skoraj 26 milijonov evrov prometa, od tega 95 odstotkov na tujih trgih.
V okviru najstarejšega tehnološkega parka v Franciji v Provansi delujejo številna trajnostna in ekološko naravnana podjetja. Eno izmed njih je BAMBOO For Life, ki se ukvarja z razvojem tehnologije čiščenja voda s pomočjo bambusa.
Pandemija covida-19 je dodobra pretresla tako kmetije kot podjetja. Na Koroškem je družina, ki se že več kot 30 let ukvarja s trgovino s tehničnim blagom, a ker so tudi njihovo dejavnost prizadele spremenjene razmere na trgu, se jim je porodila ideja - ograja proti polžem. Ker se zavedajo pomena ekologije in ohranjanja vseh živih bitij, je ograja prijazna tako polžem kot vrtičkarskim pridelkom.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja. V oddaji pa tudi o družini, ki je našla rešitev za polže na vrtu in o inovativnem čiščenju voda s pomočjo bambusa.
Slovenski inovativni mladi kmet 2021 in prvi Slovenec z evropsko nagrado za mlade kmete Gregor Slavec se je pred 9 leti zaradi želje po stiku z naravo odločil, da bo v Knežaku obudil kmetijo svojega deda. Začel je tremi kozami, danes pa na 24 hektarih vzreja cikasto govedo, srnaste in drežniške koze, bovške ovce in štajerske kokoši, zaradi česar je njegova kmetija pridobila certifikat za ARK središče, ki ga podelijo za rejo slovenskih avtohtonih pasem živali in ozaveščanje o njih. Kmetija Slavec je med drugim učna in izletniška točka, poslovno priložnost pa je mladi gospodar, ki je lani zaposlil dodatno moč, našel tudi v prodaji lastnih izdelkov – sladoleda iz ekološkega kozjega mleka, ekoloških jajc, testenin, medu, letošnja novost bo peneče se vino iz jabolk in malin. Ves zaslužek vlaga v razvoj – v kratkem bodo na kmetiji odprli prodajno skladiščne prostore, načrtuje pa tudi ustanovitev socialnega podjetja.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši. V oddaji pa tudi o inovativnem dihalnem treningu po prebolelem covidu19 in mladih s tekmovanja POPRI.
Vaja in treningi za napredek so ključni celo pri tako vsakdanji dejavnosti kot je dihanje, še posebej, če imamo težave po prebolelem covidu, kar je doletelo Vesno Nagelj. Pri iskanju rešitev za svojo težavo, je prepoznala tudi poslovno priložnost. Z veliko zagnanostjo in s pomočjo francoskih strokovnjakinj za parfume, znanja s področja psihoterapije in lastnih izkušenj, je ustvarila poseben vonjalni trening. Ideja je bila izbrana za sodelovanje v projektu Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji.
V Italiji sta mlada in podjetna Italijana s pomočjo mentorjev in institucij uresničila svoj inovativni projekt za bolj učinkovito zalivanje rastlin Leaflife. Uspešno sta sodelovala na mednarodnem temovanju mladih inovatorjev, ki je del projekta POPRI.
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši.
Peljaški most bo predvidoma julija 2022 povezal Hrvaško. Dubrovniška-Neretvanska županija je bila stoletja razdeljena zaradi dela ozemlja, ki pripada Bosni in Hercegovini. Most bo tako odprl tudi lažjo pot v Črno goro, Albanijo in Grčijo. Gre za največji kohezijski projekt na Hrvaškem, EU je za izgradnjo prispevala 85 % potrebnih sredstev.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Inženirski biro Ponting se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku in most Ada čez Savo v Beogradu.
V sosednji Italiji spodbujajo inovativnost pri gradnji mostov, zato podpirajo predvsem inovativnost zagonskih podjetij, ki sodelujejo pri iskanju rešitev v javnem sektorju in velikih podjetjih. Eno takih je zagonsko podjetje Builti, ki je našlo svoj prostor tako v okviru iskanja rešitev pri obvladovanju epidemije kot tudi pri nadzoru številnih mostov v Italiji.
Ko so se člani družine Stakne po hudi nesreči sina Nejca srečali s pogosto težavo uporabnikov invalidskih vožičkov pri vzpenjanju po klancu, so bili prisiljeni najti rešitev. Nastalo je družinsko podjetje Deeziv, ki s svojo samodejno zavodo za invalidske vozičke že prodira na globalni trg.
Inovacije in tehnologije vsakodnevno spreminjajo naša življenja. K temu prispeva tudi podjetje Feelif, katerega poslanstvo je pomoč slepim in slabovidnim, da digitalno spregledajo. Razvijajo in izdelujejo namreč njim prilagojene sisteme. Tovrstne tehnologije jih opolnomočijo, jim pomagajo, podpirajo njihovo učenje, igranje, ustvarjanje in komuniciranje.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
Neveljaven email naslov