Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zamisel o butični proizvodnji prestižnih avtodomov lastne blagovne znamke se je zakoncema Kotnik in poslovnemu partnerju Boštjanu Paradižu porodila iz strasti do avtodomarstva. Posel predelave kombijev v avtodome so začeli leta 2011 s tremi zaposlenimi, danes se njihovo podjetje Robeta z mlado, 100-člansko ekipo zaposlenih postavlja ob bok izkušenim proizvajalcem tovrstnih vozil. Njihov zadnji model je na najpomembnejšem panožnem sejmu v Düsseldorfu osvojil prestižni naziv najboljši avtodom leta 2023 v kategoriji vanov. Letos bodo naredili 500 vozil, rezervacije zanje sprejemajo že za leto 2025. Prodajajo jih po vsej Evropi, prihodnje leto načrtujejo vstop na trg Velike Britanije, Skandinavije, Južne Koreje in Kanade. Podjetje je lani ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Slovenski podjetniški sklad se je predstavil na Srečanju investitorjev tveganega kapitala z deležniki startup ekosistema, kjer je poleg predstavnikov Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, obiskovalcem predstavil obseg podpore sklada na državni ravni ter načrte za prihodnost, predvsem v zvezi s spodbudo P2, katere namen je razvoj podprtih podjetij in uspešen prenos razvojnih idej, hkrati pa ustvarjanje novih inovativnih podjetij. Finančna spodbuda se v prihodnjem letu vrača v prenovljeni obliki.
Podjetje Robeta s ukvarja s predelavo kombijev v avtodome. Lani je ustvarilo 23 milijonov evrov prihodkov, kljub temu, da so jih prizadele avgustovske poplave, letos pričakujejo več kot 70-odstotno rast.
Andraž Gavez ima pri komaj 32 letih za sabo uspešno in pestro podjetniško kariero; do danes se je podpisal že pod kar nekaj podjetniških zgodb, je tudi poslovni mentor številnim posameznikom in različnim podjetjem. Da želi imeti svoje podjetje, je vedel že pri osemnajstih, prva večja prelomnica pa se je zgodila pred desetimi leti, ko je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si. Mlada, 20-članska ekipa zaposlenih zadnja leta prepoznavnost krepi z blagovno znamko BAM – Become A Master, ki je danes vodilna na področju peke in slaščic v Sloveniji, in spletno slaščičarsko akademijo, ki jo imajo trenutno v 5-ih jezikih. V spletni trgovini in fizičnih trgovinah po Sloveniji ponujajo okrog 150 različnih izdelkov, nekatere razvijajo tudi sami. Pred leti so denimo presenetili z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje so tudi organizatorji Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
V Celju se je družba veterinarjev po študiju odločila, da odpre ambulanto, a poleg tega posega tudi po tujih trgih. Z inovativnimi rešitvami, ki poenostavljajo veterinarjevo delo, se predstavljajo na tujih konferencah in seminarjih ter uspešno črpajo državna in evropska sredstva. Njihovo delo je zaznamovalo tudi obdobje epidemije, med katerim so se uspešno prilagodili krizni situaciji, takratno idejo komunikacije s strankami na daljavo pa uporabljajo tudi danes.
Andraž Gavez je že med študijem ustanovil spletno trgovino za čokoladne navdušence Mojačokolada.si, ki je pred leti denimo presenetila z reliefno čokolado v obliki Slovenije, že desetletje pa je tudi organizatorica Čokoljane – čokoladnega sejma v prestolnici.
Osnovna dejavnost podjetja Centernorma iz Mislinje je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam.
Podjetje Centernorma iz Mislinje ima skoraj 35-letno tradicijo; leta 1989 ga je s prvotnim imenom Predelava lesa ustanovil Jože Kovač, po očetovi upokojitvi pa njegovo delo uspešno nadaljuje druga generacija. Osnovna dejavnost podjetja je danes proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata. Lani so ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 78 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Prav zaposleni, trenutno jih je 32, so na prvem mestu, poudarjajo v letošnji gazeli podravsko-pomurske regije; trudijo se, da delajo le v eni izmeni, njihove plače pa za 40 odstotkov presegajo povprečno plačo v dejavnosti. Velik poudarek dajejo tudi razvoju, optimizaciji tehnoloških procesov in okolju prijaznim rešitvam; ostanke lesa predelajo v pelete, ki jih uporabljajo za ogrevanje proizvodnje in sušilnic, ogljični odtis pa zmanjšujejo tudi z lastno sončno elektrarno.
Nizozemsko podjetje Techgrounds ima poslanstvo rešiti neusklajenost na trgu dela industrije informacijske tehnologije. Ponujajo izobraževanje mladih talentov, od začetne orientacije v industriji do usposabljanja. Na novem zahodu Amsterdama je bilo v okviru tega projekta usposobljenih 227 skritih talentov, od katerih jih je 60 % zdaj že zaposlenih.
Janez Vidmar je izkušnje v ribogojstvu nabiral v mariborskem akvariju, na Zavodu za ribištvo in Biotehniški fakulteti, leta 2002 pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Njegovo podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji. Obvladujejo celoten vzrejni cikel, od vzgoje plemenske jate, iker, mladic do odraslih postrvi, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pripravo butičnih izdelkov, kot so dimljeni fileji, ribji namazi in kaviar. Z navezavo stikov z enim večjih podjetij na svetu, specializiranim za proizvodnjo in prodajo iker postrvi, so se jim odprla vrata tudi v tujino; njihove ikre tako med drugim potujejo na Dansko, Malto, v Nemčijo, Grčijo, Turčijo in Armenijo.
Podjetje Vodomec je danes eno vodilnih za vzrejo kalifornijskih postrvi v Sloveniji. V njem razpolagajo s šestimi ribogojnicami, vse imajo status »prosta bolezni«; ribogojnica Pšata je bila sploh prva s takšnim statusom v Sloveniji.
V ponedeljek, 13. novembra, so na Brdu pri Kranju otvorili 2. Festival podjetništva v organizaciji Kluba slovenskih podjetnikov. Vsebina festivala temelji na preteklih dejavnostih kluba, kot so med drugim obiski pri županih vseh slovenskih regij, podjetniški pogovori in povezovanje mladih s podjetniki po celotni državi. Ugotovitve s terena so Klub slovenskih podjetnikov pripeljale do zaključka, da bosta ena izmed osrednjih poudarkov letošnjega festivala podjetništva regijsko povezovanje in mladi talenti. Več v naslednjem prispevku.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa, ki sta ga pred skoraj 30 leti s prvotnim imenom Niko ustanovila brata Avgust in Niko Šraml, uspešno vodi že druga generacija inženirjev. Začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje so pred leti razširili na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu. Več kot 100-člansko ekipo zaposlenih vodi strast do tehnološkega razvoja in stalnega iskanja inovativnih rešitev, odlikuje pa jih tudi prilagodljivost; zaradi lastnega razvojnega oddelka in proizvodnje lahko naročniku ponudijo rešitve po njegovi želji. Med njihovimi inovativnimi projekti je med drugim iskanje načina za predelavo insektov za prehranske dodatke, pri katerem sodelujejo z Univerzo v Cambridgeu.
Družinsko podjetje Šraml iz Podnanosa je začetno proizvodnjo stiskalnic za grozdje pred leti razširilo na opremo za predelavo sadja in polnjenje embalaže z vinom, sokovi in drugimi izdelki; do zdaj so izdelali več kot 20.000 naprav, njihove stroje pa uporabljajo v 70 državah po vsem svetu.
Smer študija, ljubezen do športa in dolgčas so tudi lahko sestavine recepta za uspešno podjetniško idejo. Toni Ulčar je s pomočjo strojniškega znanja in ob strasti do tenisa v času epidemije ugotovil, da je zanj klasičen teniški top preveč dolgočasen. Ob podpori, ki so mu jo v Trbovljah ponudili v podjetniškem podpornem okolju Katapult in podjetju Dewesoft, je ustvaril prvi mobilni teniški top. Sedaj širi proizvodnjo, naročila za njegov prvi izdelek, Sportbot, pa se že vrstijo.
Gregor Novak je že kot študent elektrotehnike verjel v zeleno prihodnost na področju energije. Izkušnje je nabiral v državnih energetskih podjetjih, leta 2007 pa je sprejel izziv in soustanovil Skupino Sonce, ki se ukvarja s postavitvijo sončnih elektrarn in drugih trajnostnih produktov, kot so toplotne črpalke in električne polnilnice. Doslej so izvedli več kot 4.000 projektov, pomembna prelomnica je bila tudi ustanovitev prve slovenske stoodstotno samooskrbne vasi Zavrate pri Radečah. V skupini je danes 26 podjetij – 20 v Sloveniji, tri v Estoniji, dve na Hrvaškem in eno na Malti. Pred petimi leti je z mednarodno ekipo, v kateri je že več kot 100 redno zaposlenih in še 150 pogodbenih sodelavcev, pretresel tradicionalne vzorce poslovanja v energetiki. Vzpostavil je SunContract, prvo energetsko tržnico na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Novinarka Barbara Zrimšek je obiskala francosko podjetje AB Solar, ki se ukvarja s projekti uporabe obnovljivih virov energije, ki so v skladu s smernicami Evropske unije za uspešen zeleni prehod.
SunContract je prva energetska tržnica na svetu, ki deluje s tehnologijo verižnih blokov in omogoča prodajo in nakup električne energije brez posrednikov.
Sevniški Stilles je družba z 78-letno tradicijo proizvodnje pohištva. Gre za svetovno priznano podjetje z 275 redno zaposlenimi in več kot 31 milijoni prihodkov v lanskem letu. Razvoj usmerja v nove materiale, ki ne vsebujejo okolju neprijaznih komponent, v recikliranje starih materialov in njihovo ponovno uporabo ter v tehnološke rešitve, ki ponujajo trajnejše pohištvo in visoko estetiko.
Dostop do kvalitetnega lesa je spodbudil tri mlade Belokranjce, da združijo moči in v okviru skupne ljubezni do plezanja ustvarijo Gravityboard: plezalno desko, za proizvodnjo katere so začetna sredstva zbirali na platformi Kickstarter. Po uspešni kampanji so fantje z zbranim denarjem začeli razvijati nove izdelke, ki jih danes pošiljajo ljubiteljem plezanja po svetu.
Neveljaven email naslov