Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro in s pozitivno Ano Tavčar! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. Druga ura oddaje je posvečena zdravju, povabimo vas tudi v domačo lekarno. Ob ponedeljkih boste spoznavali še navdihujoče osebne zgodbe, lahko boste prisluhnili astrološkim nasvetom, v rubriki Za dušo pa bomo razkrivali, kaj vse nas lahko pomiri in nam da energijo ter zagon za vsakdanje izzive in skok v nov teden.

V turističnih strategijah so pogosto prezrti slovenski kraji na drugi strani državne meje, čeprav imajo zaradi svoje unikatne multikulturnosti velike potenciale razvoja, predvsem skozi produkte kulturnega turizma, kolesarstva, pohodništva in gastronomije. Takšen primer je trojezični prostor Beneške Slovenije, katerega sestavljajo Rezija, Nadiške in Kanalska dolina. Rešilna bilka razvoja teh beneških dolin v katerih je demografska slika vse bolj skrb vzbujajoča, je ravno turizem, ki bi ohranjal identiteto in nudil ljudem nove možnosti razvoja v sodelovanju z vsemi ustanovami v prostoru. Benečija ima tako vse možnosti, da v prihodnjih letih postane atraktivna turistična destinacija.

Vasi, raztresene po pobočjih Kolovrata in Matajurja, so danes po večini prazne. Ti gorski kraji so po drugi vojni, ko je nanje padla železna zavesa, doživljali trpko usodo močne italijanske asimilacije. Vse, kar je dišalo po Slovencih je bilo enačeno s komunizmom in med ljudmi se je načrtno sejalo razdor in teror s skrivnimi organizacijami. Zlasti v prvem desetletju po vojni je Italija načrtno gospodarsko in kulturno zanemarjala obmejne beneške kraje, otroke v šolah in vrtcih pa so vzgajali izključno v italijanskem jeziku. Te vasi pa je prizadelo množično izseljevanje. Ljudje so odhajali v belgijske rudnike ali v Furlanijo, kjer so bili tovarne, delo in kruh. Dodatno pa je k izseljevanju pripomogel rušilni potres leta 1976. Razmere so se za slovensko manjšino spremenile šele leta 2001, pomembno vlogo pa je igral tudi kasnejši vstop v EU, ko je z zaščitnim zakonom Italija Beneške Slovence kočno le priznala kot del slovenskega naroda.

Turizem bo imel v prihodnje ključno vlogo pri preživetju teh dolin, v katerih še vztrajajo Slovenci Videmske pokrajine. Zato sta ustvarjalki turistične oddaje Na lepše obiskali pozabljen in malce otožen svet Beneške Slovenije, kjer potomci Čedermacev pogumno negujejo beneško narečje in slovenski jezik. Kako živijo v vedno bolj izpraznjeni vasi Mašera, zakaj je Matajur sveta gora Beneških Slovencev in kakšen pomen ima Landarska jama? V oddaji pa tudi več o Muzeju SMO, ki v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Muzej je namenjen domačinom, ki svoje kulturne in okoljske posebnosti bolj malo poznajo in cenijo, kot tudi italijanskim in drugim turistom, ki o tem prostoru vedo le malo ali celo nič.

Spoznali boste poklic, ki ga vsakodnevno sicer opravljamo doma, a postaja čedalje pomembnejši: govorili bomo o profesionalnem čistilnem servisu. Kaj vse morajo znati čistilci, smo si ogledali v podjetju Prosen com iz Šenčurja. V Hrastniku pa smo obiskali mladega kovača Gaja Čuka, ki združuje tradicionalno znanje z novimi tehnikami.

Ptuj je ta konec tedna gostil že 35. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos se je podrobneje predstavila Pomurska regija. S predsednikom zadružne zveze Slovenije smo se pogovarjali o pomenu povezovanja pri trženju domačih kmetijskih proizvodov. Na Štajerskem smo preverili, kakšna je škoda po spomladanski pozebi. Ob svetovnem dnevu čebel predstavimo mednarodne aktivnosti ČZS, obiskali smo tudi čebelarstvo Prah. Oddajo zaključimo s prispevkom o predstavitvi sodobne kmetijske tehnike v Šolskem centru Šentjur.

Letos mineva 100 let od podpisa Trianonske pogodbe, s katero je Sloveniji pripadlo Prekmurje, od Koroškega plebiscita, s katerim so koroški Slovenci ostali v Avstriji ter od Rapalske pogodbe, pa kateri je tretjina slovenskega narodnega ozemlja vse do konca 2. svetovne vojne pripadla Italiji. Kako so se pred sto leti oblikovale meje, ki so kasneje določile tudi meje samostojne Slovenije? Kakšno je po sto letih življenje Slovencev, ki so ostali zunaj meja tedanje države? Katera mejna vprašanja ostajajo nerešena in v katerih sosedah še niso pozabili ozemelj, ki so jim nekoč pripadala in so danes slovenska. Kako je pandemija Covid zaznamovala življenje ob meji? Katera vprašanja evropske prihodnosti se ob vsem tem odpirajo?
Oddajo je pripravila Ksenija Horvat.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sosesko Ardoyne v Belfastu na Severnem Irskem pestijo propadanje skupnosti, nasilje in revščina. V okolju, ki so ga v preteklosti neizbrisno zaznamovali spopadi med katoliki in protestanti, vsemu negativnemu kljubuje samosvoj ravnatelj deške osnovne šole. S pomočjo misli starogrških filozofov uči otroke o strpnosti in sobivanju.

YOUNG PLATO / Irska, Belgija, Francija / 2021 / Režija: Neasa Ni Chianain, Declan McGrath

Udo Blaschegg ugrabi Wohlfahrta in zahteva, da iz pripora izpustijo njegovo ženo Nadjo, osumljeno napada na ljubimca Wernerja Rusko. Zdi se, da je Udo na robu živčnega zloma. Medtem ko Beckova preiskuje Udov terenski avtomobil, poskuša specialna enota ugotoviti, kam je ta skril Wohlfahrta.

SOKO Wien (XIV.) / Avstrija / 2018-19
Scenarij: Natalia Geb, Sónke Lars Neuwöhner, Sarah Wassermair, Peter Dammaschk, Ralf Leuther idr.
Režija: Holger Barthel, Olaf Kreisen, Holger Gimpel, Sophie Allet-Coche
V glavnih vlogah: Stefan Jürgens, Michael Steinocher, Lilian Klebow, Dietrich Siegl, Maria Happel, Helmut Bohatsch

Lastnik gostilne Stane na obrobju mesta nekega poznega večera postreže mladi punci, za katero se izkaže, da jo je pretepel njen fant in jo vrgel na ulico. Stanetu se punca zasmili, odloči se, da ji bo pomagal, a se stvari sčasoma zasukajo v nepredvideno smer.
Režija: Jan Marin

Kratki igrani film Kam pripoveduje o naključnem srečanju dveh žensk, pripadnicah različnih generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vprašanji življenja in smrti. Občutena in na prvi pogled trpka zgodba dveh žensk na nevsiljiv način in prepričljivo preigrava temeljna bivanjska vprašanja ter hkrati ob občutjih minljivosti življenja prebuja tudi občutja o njegovih presežnih dimenzijah.
Režija: Katarina Morano / Igrajo: Lara Vouk, Ivanka Mežan, Jožica Avbelj