50-letni Hrvat je večino svoje kariere kot vezist igral za zagrebški Dinamo (1995–2004), tam pa je bil več let tudi pomočnik trenerja. Pozneje je v tej vlogi deloval še v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih (Al Ain, Al Nassr, Al Hilal).

Od marca do decembra lani je bil glavni trener Dinama, ga po zmagi s 3:0 nad Tottenhamom popeljal v četrtfinale Evropske lige ter z njim v sezoni 2020/21 osvojil hrvaško prvenstvo in pokal.

Maribor se je sredi avgusta po šestih zaporednih porazih razšel z Radovanom Karanovićem, s katerim se je v prejšnji sezoni veselil 16. naslova državnega prvaka. Po petih krogih so bili vijoličasti na zadnjem mestu 12 točk za vodilno Olimpijo. V preostalih 15 krogih je Krznarju uspelo preprečiti polom, zaostanek za Olimpijo pa znaša 15 točk.

Pogovor s trenerjem Maribora je za TV Maribor opravil Jaka Dobaj.

Kakšno oceno bi si dali za preteklih nekaj mesecev, odkar vodite Maribor?
Kot dobrega učitelja me teh zadnjih nekaj odgovorov v zadnjih krogih ne bo zavedlo. Nekako dobro trojko bi nam dal, glede na to, da je to Maribor odličnjak in da v jesenskem delu igra ni bila na dovolj visoki ravni. Imamo še pomlad, da poskusimo rešiti zadeve. Potrudili se bomo za petico, saj samo odličnjaki napredujejo v naslednji razred.

Ekipo ste prevzeli avgusta. Kaj ste naredili s fanti? Imate kakšno čarobno palico? Fantje igrajo kot prerojeni.
Žal je v nogometu malo čarobnega praška, ki bi ti pomagal. Potrebuješ sistematičnost in čas. Od trenutka, ko smo prišli, smo se začeli ukvarjati psihološkim pristopom, da bi ekipo vrnili na zmagovito pot. Velika težava je bil položaj na lestvici. Maribor je bil zadnji in tega nihče ni bil vajen. Zelo težko se je znova dvigniti. Fantje so rekli: kaj je zdaj to, kaj se dogaja, kako se tega rešiti. Najprej jih je bilo treba prepričati, da je nastopila kriza, da se to dogaja vsem, samo obdobja so različna. Da se lahko iz tega rešimo s kakovostjo in da jo prav gotovo imajo.

Prva stvar je bila, da jim povrnemo samozavest, in vrnili smo se na to pot. Potem pa so prišle tri težke tekme proti neposrednim tekmecem – Olimpija, Koper in Domžale, kjer smo prejeli rdeče kartone. Proti Olimpiji in Kopru smo z igralcem manj prejeli zadetek v zadnji minuti. Tam smo izgubili pomembne točke proti neposrednim tekmecem. To v danem trenutku ni pomenilo, da smo izgubili le tri točke, pač pa je tudi tekmec tri osvojil, torej govorimo o razliki šestih točk. Zazijala je ogromna luknja, znova smo pustili slab vtis, ampak tudi takrat sem bil skupaj s svojim strokovnim štabom prepričan, da to ni realna podoba moštva, saj ni lahko igrati z igralcem manj, proti Domžalam pa celo z dvema manj. Seveda smo se zavedali, ko je prišlo do kartonov, da smo nekaj naredili slabo, da smo zamudili, a nas to vseeno ni zaneslo. Morali smo poseči po nekoliko ostrejšem pristopu, posegli smo tudi po nepriljubljenih praksah, kot so denarne kazni. Umaknili smo nekatere ključne igralce iz ekipe, kar je prav tako zelo težko. To je bilo le sporočilo ekipi, da želimo biti boljši, se bolj osredotočimo, ponastavimo in to nam je uspelo. Vse skupaj je bilo tveganje, meja je tanka in hitro lahko stvari pobegnejo v napačno smer.

Mislim, da so igralci prepoznali ta pošten odnos do njih samih, in spet smo začeli delovati enotno. Zadnji mesec dni je eden najlepših, odkar smo skupaj, tako z vidika izidov kot tudi vzdušja in vsega drugega. Zdaj pa je na nas, da nam ta premor ne bo škodoval, da nadaljujemo, najtežje je ostati in zadržati določeno raven. Upajmo, da bomo tako nadaljevali spomladi, kot smo končali jesen. Kam nas bo to pripeljalo do konca prvenstva, kje bomo na lestvici, bomo videli na koncu. Osredotočamo se na vsako tekmo posebej, želimo biti učinkoviti in dobri.

Delujete zelo umirjeno in nekonfliktno. Kako si ustvariti avtoriteto v garderobi?
Prepričan sem, da je avtoriteta na podlagi znanja največja avtoriteta, ki jo lahko imaš. Avtokratski način vodenja je fantastičen, ko ti gre. Ko pa nastopi kriza, pa ni dolgoročen in kriza lahko traja. Imam liberalne nazore, nisem trgovec, ne morem vas prepričati o nečem, v kar sam ne verjamem. Mislim, da je delo tisto, ki pospešuje in te izboljšuje, zato želim med igralce razdeliti vse znanje, ki ga premorem, pokazati jim želim vse mogoče trenerske pristope, da bi igra na koncu stekla. Imamo dober napad, solidni smo v obrambi. Ne želimo, da bi se v tem smislu veliko spremenilo.

Žan Vipotnik se je izkazal v zadnjih tednih. Je to tudi zaradi igranja v mladi reprezentanci?
Žan je že v mlajših kategorijah opozarjal nase. Tudi pri kadetih in mladincih, ko zabiješ 100 golov, to ni majhna stvar. Vsi skupaj pozabljamo, da je prehod iz mladinske v člansko selekcijo nekaj najtežjega, kar čaka nogometaša. Številni se pri tem izgubijo, veliko njih tudi za vedno. Gre za visoko stopnico in potreben je čas, da jo premagaš. Moraš biti potrpežljiv, jim zaupati in jih počakati. Žan je preskakoval te stopničke, zdaj pa je nastopil ta trenutek, ko lahko rečemo, da je članski nogometaš, ki lahko veliko prinese ekipi, kar je že pokazal.

V tem preteklem slabem obdobju je bil Roko Baturina igralec, ki je trpel. Po tisti eni tekmi, ko sem ga zamenjal z Žanom, je ta izkoristil dano priložnost, res mu je steklo in zdaj je naš napadalec številka ena. Upam, da bo na tak način, kot je končal jesen, nadaljeval spomladi. Tudi od njega pričakujem nihanja, saj je mlad igralec, ampak to ne bo tako izrazito, da bi Žana izgubili. Mislim, da bo fantastičen igralec, danes in jutri, v Mariboru. Mislim, da bo njegova kariera segla še veliko dlje od Maribora.

Ne moremo mimo svetovnega prvenstva v Katarju. Lahko govorimo o čudežu, da Hrvaška znova tako uspešno igra?
Tudi mi, ki smo že dolgo v hrvaškem nogometu, nismo verjeli, da je lahko tako. Vsekakor je Hrvaška presenečenje. Biti na dveh dveh zaporednih svetovnih prvenstvih v polfinalu, in to ob dejstvu, da je v tem moštvu kar 18 novih igralcev ... Torej ni ves kader s prvenstva v Rusiji. Le manjšina, morda sedem ali osem. Nosilci igre so ostali iz leta 2018, imajo pa odlične soigralce. Biti dvakrat zapored tako visoko iz takšne majhne države, priti do polfinala, to bo še dolgo fenomen. To, kar imamo, drugi pa mogoče ne, je nacionalni naboj. V nas tli patriotizem na visoki ravni. To je nekaj posebnega. Glede na vse bolj povezano Evropo, globalnost sveta, se ta ljubezen do domovine velikokrat povezuje z nacionalizmom. Mislim, da nismo šli v te vode, ampak smo resnično ponosni na svojo državo. Borimo se zanjo, morda prav zato, ker je majhna.

Pogodba z Mariborom velja še leto in pol. Kakšni so vaši cilji? Kje se vidite v prihodnosti?
Sem otrok Dinama, tega nisem nikoli skrival. Devet let sem igral. Bil sem tudi devet let trener s premorom na Bližnjem vzhodu. Čakal sem na ta trenutek, da se "odselim od mame". Mislim, da je bil Maribor resnično dobra izbira v tem smislu. V veliko primerih je precej podoben Dinamu – podoba uspešne sredine. Klub, ki je tudi po teh največjih uspehih precej podoben Dinamu, po številu lovorik, po številu evropskih nastopov. Oba sta bila podobno uspešna. Klub, ki ti nalaga odgovornost, tega smo vajeni, to nas je krepilo. Tudi zaradi tega sem se odločil priti sem, ne pa sprejeti neke ekipe na domačih tleh, kjer bom peti in ne bom mogel napredovati, prav tako pa ne bom nazadoval. Takšne naloge bom sprejel, ko bom star 65 let. Zdaj imam še veliko energije in dajmo se boriti za najvišje cilje. Položaj na lestvici ni bil zavidanja vreden, ampak imamo možnost napredka, poskusimo narediti čudež. Še naprej verjamemo v čudež in videli bomo, ali ga bomo dosegli.