Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1133 epizod
1133 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Podmelcu se je na današnji dan leta 1896 rodil tigrovec Peter Bizjak- Skala. Zaposlil se je kot nameščenec pri obmejnem komisariatu na Jesenicah in leta 1926 organiziral tajni kanal za prenašanje slovenske literature na Primorsko. Izsledili so ga po zaplembi pisma Simona Kosa iz Ruta, ki je naročal literaturo. Po mučnem zaslišanju so ga upokojili. Nacisti so ga kmalu zatem aretirali in zaprli v Celovcu, od koder se je rešil ob koncu vojne. "Na primorski fronti je sovražnik od časa do časa z artiljerijo obstreljeval naše postojanke med morjem in Sabotinom. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoči so tri torpedovke in en motorni čoln poizkusili nenadno napasti Piran: ko so začele streljati naše obrežne baterije, so sovražne ladje pobegnile. Na koroški fronti se je po napadih v plockenskem odseku, ki so jih odbile naše čete, bojno delovanje omejevalo na topovski ogenj," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. "Ves napredni svet podpira pravično zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil vrsto poročil iz Pariza. Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. V arhivu hranimo pričevanje Amadea Žigona, vodje izmene postaje mejne milice na Lazaretu: Aleksander Dekleva se je tako spominjal prvega strela: Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so enote JLA ustavili z živim zidom. Tako se je vojna na Primorskem začela dan prej kot v drugih delih države. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob petletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje: ga-11377/3. Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku: Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo prerokuje. V New Yorku se je na današnji dan leta 1946 rodila skladateljica Janice Giteck. Po končanem študiju na Mills Collegu v bližini San Francisca se je vrnila v rodno mesto in se na Berkleyju posvetila raziskovanju indonezijske ljudske glasbe, kar je kasneje vnašala v svojo ustvarjalnost. Prisluhnimo skladbi Breathing Songs from a Turning Sky:
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Svetinjah pri Ormožu se je na današnji dan leta 1896 rodil general, obrambni ataše in vohun Vladimir Vauhnik. Med prvo svetovno vojno je služil v 17-em pehotnem polku, zatem se je kot Maistrov borec boril za severno mejo na Koroškem. V Beogradu je končal generalštabno šolo, nato še Ecole de Guerre, kjer je bil sošolec Charlesa de Gaulla in Draže Mihajloviča. Kot vojaški ataše v Berlinu je leta 1941 jugoslovanski generalštab obvestil o načrtu napada zaradi državnega udara, zato so ga izgnali. Mihajlovič ga je leta 1944 postavil za poveljnika Jugoslovanske vojske za Slovenijo. Kraljeva vlada v begunstvu ga je povišala v brigadnega generala, vendar je pred nacisti pobegnil v Švico, leta 1948 je emigriral v Argentino, kjer je leta 1955 umrl. Za bitko na Somi so antantni zavezniki načrtovali 40 francoskih in 26 britanskih divizij, vendar so nemški napadi pri Verdunu terjali prerazporeditve. Francozi so kljub temu pripravili 20 divizij, Britanci pa 28. Bitka se je začela na današnji dan leta 1916 s celotedenskim nenehnim topniškim obstreljavanjem nemških položajev. Tovarne so dnevno izdelale 200 tisoč granat. Na današnji dan leta 1956 se je v Gibini pri Razkrižju rodila redovnica, psihologinja in terapevtka Vida Žabot. Po maturi je na Bledu opravila noviciat. Zatem je v Torinu študirala pedagogiko, v Rimu psihologijo. Med počitnicami v rodnem kraju se je leta 1993 uprla vsiljenemu verouku v hrvaščini in postala Slovenka leta. Leta 2001 je po 25-ih letih vrnila redovno obleko in se poklicno posvetila socialnemu delu. Ob predstavitvi knjižnega prvenca Križ na prsih je v Kopru povedala: Na današnji dan leta 1991 je bila Slovenija v središču evropske in svetovne pozornosti. Za našo radijsko postajo je z oblegane novinarske konference v Cankarjevem domu poročala Ida Kogej: Kresovanje ali Ivanovo ima častitljivo tradicijo, kar velja tudi za slovenske ljudske šege. Veliko teh obredov in verovanj nam bo razkrila Ava Curk: Na današnji dan leta 1906 se je v Parizu rodil čelist Pierre Fournier. Zaradi otroške paralize se je kot 9-leten deček moral odpovedati klavirju in se povsem predal violončelu. Po uspešnem debiju s pariškim orkestrom Edouard Colonne je začel nastopati na najbolj znanih evropskih odrih, od leta 1948 pa tudi ameriških. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona
Pomorščak in raziskovalec Henry Hudson se je leta 1610 znova podal na pot proti Ameriki z ladjo Discovery. Posadka se je znašla v velikanskem zalivu, danes poimenovanem po njem, in se odpravila proti jugu. Prepluli so 700 milj in se nazadnje ujeli v led. Tako so čakali sedem mesecev, zaradi lakote je 23. junija 1611 izbruhnil upor. Ko so se osvobodili ledu, so Hudsona s sinom privezali na čoln in ga prepustili usodi, sami pa so odpluli proti Angliji. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik in psihiater Lev Miličinski. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, zatem pa stažiral v bolnišnici za duševno bolne. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau. Leta 1971 je tako strnil izkušnje taboriščnika/ dalet. Po vojni je Lev Miličinski delal na nevrološki klinikii. Disertacijo je posvetil Samomoru in samomorilnosti v Sloveniji. Bogato je tudi njegovo publicistično delo. Na današnji dan leta 1916 so bili nemški napadalci najgloblje v preboju francoske obrambe, na poti do Verduna jim je stala le trdnjava Souville. Napadalci so uporabili tudi plin fosgen, ki je zastrupil tisoč 600 francoskih vojakov, tako so napredovali dobra dva kilometra, vendar jih je takoj zatem francosko topništvo zaustavilo. "Pariška konferenca. Preučevanje meje med Italijo in Jugoslavijo se nadaljuje," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik o načrtu francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta o internacionalizaciji pristanišča in kompromisni meji. Na Dobenu je na današnji dan leta 2006 umrl umetnostni zgodovinar, konservator Nace Šumi. Bil je eden vodilnih slovenskih Sodeloval je z Jožetom Plečnikom pri prenovi Križank in z Markom Mušičem pri prenovi železniške postaje. V oddaji Naši znanstveniki pred mikrofonom je leta 1975 tako utemeljil zanimanje za arhitekturo: Ob kresi se dan obesi/Če na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje/Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic/Pred kresom prosi, naj deži, potem prositi treba ni/Do kresa sukno nosi, po kresu jo pa s seboj vlači. V Moski je na današnji dan leta 1956 umrl skladatelj Reinhold Morisevič Gliere. Po končani diplomi in dodatnem izpopolnjevanju je učil na moskovskem konservatoriju, tudi Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana. Zaslovel je s simfonično glasbo, pisal je tudi scensko glasbo. Prisluhnimo plesu ruskih mornarjev iz baleta Rdeči mak. Na snemanju je simfoničnemu orkestru iz Utaha dirigiral Maurice Obravanel
Na pobudo pergamonskega kralja Evmena II. je leta 171 pred našim štetjem Rim napovedal vojno makedonskemu kralju Perzeju. V odločilni bitki pri Pidni je na današnji dan makedonsko vojsko premagal rimski vojskovodja Lucij Emilij Paul. S tem je bilo konec državne enotnosti makedonske države, saj jo je Rim kasneje razdelil na samostojno republike. Idrijski rudnik živega srebra je sodil med najstarejše in tudi največje te vrste v Evropi. Po legendi naj bi škafar neznano svetlo tekočino pokazal zlatarju v Škofji Loki. Rudo naj bi začeli kopati že leta 1493 na mestu, kjer zdaj stoji cerkev Svete Trojice. Na današnji dan leta 1508 pa so v Ahacijevem jašku odkrili bogato cinobaritno rudo. Pomen idrijskega rudnika je ob njegovi 500-letnici profesor Janez Kavčič takole strnil: "Ruska bojišča: v Bukovini, vzhodni Galiciji in ob meji pri Brodeh nič posebnega. Naši uspehi v Voliniji. Pri Gruziatinu Rusi odbiti. Na Hindenburgovi fronti severovzhodno Smorgona uspešni nemški sunki. Italijanska bojišča: položaj neizpremenjen. Zapadna bojišča: živahni artiljerijski boji in boji z minami na angleški fronti. Balkanska bojišča: v Albaniji naši vzeli feraško predmostje ob dolnji Vojuši. Turška bojišča: nič pomembnega," tako je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 poročala z bojišč prve svetovne vojne. "Tržaško vprašanje na tajni seji zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, ko je poročal o demonstracijah tisočev tržaških žena in mater, ki so zahtevale kruha in dela. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje. V Großhartmannsdorfu se je na današnji dan leta 1926 rodila skladateljica, organistka in klavičembalistka Ruth Zechlin. Po študiju na konservatoriju v Leipzigu je postala organistka tamkajšnje katedrale. Leta 1950 se je preselila v Berlin, kjer se je posvetila komponiranju in pedagogiki. Prisluhnimo odlomku Bachove skladbe Polifonija za orkester, ki jo posnel orkester berlinske komične opere pod taktirko Rolfa Reuterha:
Grški astronom, geograf in zgodovinar Eratosten, ki je živel od leta 276 do 196 pred našim štetjem, je ob poletnem sončnem obratu izmeril razdaljo med Asuanom in Aleksandrijo. Izračunal je, da je njuna oddaljenost enaka petdesetinki zemeljskega obsega, ki naj bi po njegovem meril 252 tisoč stadijev oziroma 37 tisoč 498 kilometrov kilometrov. Obseg Zemlje danes znaša 40 tisoč in 9 kilometrov. Le v posredni zvezi s prvo svetovno vojno je poraz ameriškega ekspedicijskega korpusa v Carrazilu na današnji dan leta 1916. Zaradi vdorov mehiških upornikov Pancha Ville je ameriški predsednik Woodrow Wilson ukazal brigadnemu generalu Johnu Josephu Pershingu, naj zbere 12 tisoč vojakov z nalogo ubiti Pancha Villo, vendar ga niso našli. Čez dobro leto je general Pershing vodil milijonsko ameriško ekspedicijsko armado v prvi svetovni vojni. Na današnji dan leta 1926 se je v Brezovici rodil zgodovinar Albert Klun. Že v mladosti se je pridružil partizanom, bil je konfiniran in se po prihodu Anglo-Američanov pridružil prekomorcem. Po vojni je bil poklicni častnik, po upokojitvi pa se je začel ukvarjati z zgodovino Primorcev. Napisal je več knjig o prekomorcih in narodnoosvobodilnem boju, vzpodbude je ob 60-em jubileju tako opisal: V Subotici se je na današnji dan leta 1931 rodil kipar, grafik in slikar Janez Boljka. Po drugi svetovni vojni se je s starši preselil v Ljubljano. Med njegovimi stvaritvami so doprsni kip in reliefi Alojza Gradnika, Jožefa Petkovška in Ivana Cankarja, o kipih živali je leta 1998 povedal: Janez Boljka je leta 1988 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. "V Parizu morajo pravično odločiti. Primorsko ljudstvo pošilja na stotine brzojavk v Pariz, ki potrjujejo že tolikokrat izpovedano samoodločbo in zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik Če junija sonce pripeka, vmes dežek pohleven rosi, ni treba se bati nam teka, obilo nam zemlja rodi. Na današnji dan leta 1961 se je v Postojni rodil komedijant Iztok Mlakar. V Novi Gorici sta z Davidom Šinigojem izdala Štorije in baldorije, Balade in štroncade, ter Rimarije iz oštarije; za Štorije je leta 1993 prejel nagrado Frana Miličinskega Ježka, leta 2012 tudi nagrado Prešernovega sklada, ko je v pogovoru z Ingrid Kašca-Bucik povedal: Sedaj pa še Marjo špinel:
Na gradu Gripsholm se je na današnji dan leta 1566 rodil kralj Poljske in Švedske in veliki knez Litve, Sigismund III. Kot vnet katolik je izgubil krono protestantske Švedske, poskušal je osvojiti pravoslavno Rusijo, spopadal se je s Turki. Takšna politika se je, dolgoročno, za državo pokazala kot pogubna. "Na južnem delu doberdobske fronte srdit laški ogenj. Lahi pri Selcih odbiti. V severnem delu doberdobskega odseka boji z minami in njenimi granatami. V Dolomitih ter med Brento in Astikom laški napadi odbiti. Južno Busibolla naš uspeh," tako je na današnji dan leta 1916 torkova Edinost povzela uradno sporočila z Dunaja o bojih na soški in tirolski fronti. "Svet spoznava upravičenost zahtev prebivalstva Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. V Miljah je na današnji dan leta 1996 umrl učitelj in politik Kiljan Ferluga. Družina se je pred fašisti umaknila v Jugoslavijo. 33 let je bil občinski svetovalec v Miljah. Posvetil se je organiziranju tamkajšnje slovenske skupnosti, bil je prvi predsednik njihovega društva, ustanovil je zadrugo Vesna in pevski zbor Jadran, o Miljah je leta 1989 povedal: Kakšno vreme je rožnika bilo, bo tudi grudna se ponovilo.//Junijsko vreme se ponovi decembra. Na današnji dan leta 1966 je v Ljubljani umrl skladatelj Marjan Kozina. V svojih delih je združeval klasično obliko z novoromantično vsebino. V našem arhivu hranimo avtorjevo pripovedovanje o nastanku Simfonije: Leta 1959 je povedal: prisluhnimo glasbi filma Na svoji zemlji. Simfonikom RTV dirigira Marko Munih
Danes se spominjamo tudi svojstvene osebnosti rokoborca, krotilca levov in velikana. Matija Zobin - Tiče se je rodil na današnji dan leta 1841 v Mačkovljah. Pri vojakih je na Ogrskem krotil najbolj muhaste konje. Po vojaški službi se je v Trstu na cirkuški predstavi pomeril z znanim rokoborcem in ga premagal, tako so ga takoj zaposlili. Postal je izvrsten krotilec v Hagenbeckovih zverinjakih ter več desetletij potoval z njimi po svetu. Na Fari pri Prevaljah se je na današnji dan leta 1906 rodila političarka, odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Odvetniško pripravništvo je opravila v Slovenj Gradcu, po doktoratu se je leta 1941 kot članica Komunistične partije vključila v Osvobodilno fronto, po osvoboditvi pa je branila politične nasprotnike nove oblasti. Je avtorica prvega kriminalnega romana na Slovenskem - Neznani storilec, njen opus pa zajema še drame, povesti, črtice. Leta 1967 je tako razmišljal o svojih dveh poklicih: Na današnji dan leta 1916 je v bitki padel nemški letalski as Max Immelmann, ki se ga je oprijel vzdevek Lilski orel. Anton Herman Gerard Fokker je ob analizi ostankov letala ugotovil, da je eksplodiralo zaradi zastoja sinhrona mitraljeza s propelerjem. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1941 rodil pisatelj, esejist in slikar Jernej Vilfan. Na Filozofski fakulteti je diplomiral iz zgodovine, študij slikarstva je končal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Izdal je pripoved Nagec, esej Ob kresu komunizma in razpravo o sodobnem slovenskem slikarstvu Strupena nevesta. Ob pregledni razstavi v sežanskem Kosovelovem domu je leta 2008 v pogovoru z Božom Marincem povedal: "V času pariške konference ob krsti nove žrtve skvadrističnega terorja. Jugoslavija nas bo rešila nevzdržnih razmer, za katere se zavezniška vojaška uprava ne zmeni," je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sredin Primorski dnevnik Rožnik deževen, vincar pa reven. V Vipavskem križu se je na današnji dan leta 1939 rodil zborovodja Klavdij Koloini. Med študijem na Pedagoški akademiji v Ljubljani pa je nanj še posebej vplival skladatelj Zvonimir Ciglič. Po študiju je delal kot ravnatelj ajdovske glasbene šole, dobršen del umetniške poti je posvetil moškemu zboru Srečko Kosovel. Ob 30-letnici svojega zborovodstva je leta 1992 tako opisal svoje začetke: Prisluhnimo moškemu pevskemu zboru Srečko Kosovel. Pod taktirko Klavdija Koloinija bodo zapeli skladbo Aojza Srebotnjaka in Srečka Kosovela Bori
V Idriji se je na današnji dan leta 1846 rodil botanik Ivan Julij Glowacki. Zbral je obsežen herbarij Lišaji iz Primorja. Po njem je poimenovanih več vrst mahov, gob in lišajev z območja Julijskih Alp, Krasa, Istre, Dalmacije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. V Ljubljani je na današnji dan leta 1901 umrl slovenski pesnik, predstavnik moderne, Josip Murn Aleksandrov. V oddaji Mladim poslušalcem so ob stoletnici pesnikovega rojstva leta 1979 učenke in učenci osnovne šole Drago Bajc iz Vipave pripravili recital. Poslušajmo odlomek: "Brodovje pomorskih letal je v noči od I5. na 16. junij uspešno obmetalo z bombami kolodvorske naprave v Portogruaru in Latisani. Vsa letala so se vkljub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana", je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 objavila uradno sporočilo poveljništva brodovja. V Trebinju se je na današnji dan leta 1936 rodila novinarka in publicistka Vesna Leskovic. Po študiju slovanskih jezikov in književnosti je poučevala in zatem delala v Mariboru in Kopru, kjer se je leta 1965 zaposlila na naši radijski postaji. Z oddajami Med rojaki v zamejstvu je prispevala k narodni prebuji Beneških Slovencev, za kar je prejela tudi Tomšičevo nagrado. Ob izdaji knjige kulinaričnih dobrot Beneške Slovenije z naslovom Dežela frike in gubance je povedala: "V Italiji so na današnji dan leta 1946 razglasili republiko, kralj Umberto II. je zapustil domovino. Kaj namerava ukreniti Zavezniška vojaška uprava? Nova žrtev škvadristov na tržaških ulicah. Neizbrisen pečat »višje kulture« v času pariške mirovne konference," tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik pisal o sobotnem umoru Karla Hlače v središču Trsta. Osapci so izkušnje z dežjem tako strnili: Iz Trsta za dva prsta/Iz Kopra, da bo suknja mokra/Iz juga za dva pluga/Iz Črnega kala za dva bokala/Iz Socerba vse frderba. V Berlinu so na današnji dan leta 1821 krstno uprozorili Čarostrelca, opero skladatelja, dirigenta in pianista Carla Marie Friedricha Ernsta von Webra, ki velja za temeljno delo nemške romantike. Prisluhnimo zboru lovcev iz opere Čarostrelec. Moškemu zboru Dunajske opere dirigira Wilhelm Loibner
Uporniki v Medini so na današnji dan leta 656 umorili tretjega kalifa, vrhovnega verskega in vojaškega voditelja Osmana, utemeljitelja uradne različice Korana. Danes se spominjamo goriškega kronista Ivana Marija Marušiča. Rodil se je na današnji dan leta 1631. Po humanističnih študijih v rodnem mestu je šolanje nadaljeval v Celovcu ter kot kaplan delal v Gorici. Zapustil je več rokopisnih del v pogosto rimanem besedilu z risbami dogodkov in ljudi, ki jih je opisoval. Najbolj dragocena sta opis kuge, ki je Gorico prizadela leta 1682, in opis 204 primerov nasilne smrti v mestu od leta 1641 do 1704. "Ruska bojišča: južno Dnjestra ruska konjica odbita. V Voliniji na vsej fronti novi boji. Italijanska bojišča: Laški napadi na doberdobski planoti in v dolomitskem odseku odbiti. Na asiaški planoti artiljerijski boji. Zapadna bojišča: Francoski napadi na »Mrtvega moža« odbiti. Na desnem bregu Moze močno obojestransko artiljerijsko delovanje. Balkanska bojišča: Nič novega. Turška bojišča: Angleži ob Evfratu odbiti. Rusi severno Sulejmana porinjeni na perzijska tla," tako je sobotna Edinost v rubriki Pregled najnovejših dogodkov povzela poročila o bojih prve svetovne vojne. V Trstu se je na današnji dan leta 1946 v glasbeni družini rodila pianistka in pedagoginja Neva Merlak. Na tržaški konservatorij je bila sprejeta že s 15-imi leti in z odliko je diplomirala iz klavirja. Zatem je veliko nastopala in poučevala na Glasbeni matici in na konservatoriju Tartini. Ustanovila je Tržaško komorno skupino in z njo veliko nastopala. Znane so njene izvedbe tržaških in manj znanih slovenskih skladateljev. O tem področju svoje dejavnosti je leta 1985 dejala: Majnik moker, rožnik mlačen, kmet bo žejen ino lačen. V Novem mestu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj, organist in pianist Anton Foerster. V Pragi je študiral pravo in glasbo. Od leta 1867 je bil v Ljubljani pevovodja pri Narodni čitalnici in dirigent v Dramatičnem društvu, nato pa organist v stolnici in glasbeni pedagog na ljubljanskih srednjih šolah. V romantičnem slogu se je približal slovenskemu narodnemu duhu, zlasti v operi Gorenjski slavček. Prisluhnimo ariji Franja iz njegove opere Gorenjski slavček. Poje tenorist Anton Dermota, ki ga spremlja orkester Radiotelevizije Slovenija pod taktirko Sama Hubada
Osmansko cesarstvo je bilo prva država v Evropi, ki je po propadu Rimskega cesarstva uvedla stalno vojsko. Janičarji so bili od leta 1330 elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov. Enote so sestavljali nemuslimani, predvsem krščanski otroci in vojni ujetniki z Balkana in Zakavkazja. Razpustil jih je sultan Mahmud II. na današnji dan leta 1826. Centralne sile so na današnji dan leta 1916 na vzhodni strani sprožile protiofenzivo. Nemci so z zahodnega bojišča potegnili na vzhodno fronto 1 dovozje, Avstroogrska pa je zaradi tega prekinila ofenzivo na Tirolskem, ki bi lahko prinesla preobrat v vojni z Italijo, saj bi s prodorom v Lombardijo odsekali italijanske položaje ob Soči. »Od teh naših zahtev, ki so zahteve vseh Slovencev, Hrvatov ter večine Italijanov Slovenskega Primorja Trsta in Istre ne bomo odstopili niti za korak«, to misel v pismu Franceta Bevka Primorskemu ljudstvu je na prvi strani na današnji dan leta 1946 objavil nedeljski Primorski dnevnik. Na Brdu pri Kranju sta se na današnji dan leta 2001 prvič srečala predsednika Ruske federacije in Združenih držav Amerike, Vladimir Putin in George Bush mlajši. V arhivu hranimo poročilo Ide Kogej: Če rožnika sonce pripeka in vmes pohleven dežek rosi, ni treba se bati nam teka, obilno nam zemlja rodi. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj Ivo Petrič. Po diplomi iz dirigiranja in kompozicije je delal kot oboist, bil je vodja Slovenske filharmonije, tajnik Društva slovenskih skladateljev, vodja Ansambla Slavko Osterc in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Kot izjemno plodovit skladatelj, podpisal se je pod 190 skladb za različne zasedbe, se je leta 2013 v pogovoru s Tatjano Gregorič tako spominjal izvedbe svoje skladbe na Kogojevih dnevih v Kanalu ob Soči: Prisluhnimo odlomku koncerta za flavto in orkester. Flavtisko Ireno Grafenauer je na snemanju spremljal Orkester RTV Slovenije z dirigentom Jerzyem Maksimiukom
Danes se spominjamo izida prvega zvezka Enciklopedije ali Vseveda znanosti umetnosti in rokodelstva. V Parizu sta ga leta 1751 izdala Denis Diderot in Jean le Rondt d`Alembert. Diderot je že prej prevedel Cyclopaedio, t.j. Splošni vseved umetnosti in znanosti, ki jo je leta 1728 v Londonu izdal Ephraim Chambers. V Kopru se je na današnji dan leta 1886 rodil šolnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vouk. Po končanem učiteljišču v rodnem mestu je poučeval v Istri in v Gorici. V Kopru je ustanovil dramsko društvo Istra. Po prvi svetovni vojni je poučeval v Trstu, kjer je bil zadnji intendant Slovenskega gledališča. Politično je deloval v društvu Edinost. Podrobneje o tem Bogomila Kravos. V Galiciji se je na današnji dan leta 1911 rodil slikar in grafik Dore Klemenčič - Maj. Po končani likovni akademiji v Zagrebu je poučeval risanje v Banja Luki. Slikarsko se je opredelil za barvni realizem in bil med sopotniki skupine Neodvisnih. Ko mu je med drugo svetovno vojno uspelo pobegniti iz taborišča, je v partizanih skrbel za propagando. Iz tega časa je ohranjen obsežen opus, znani pa so tudi njegovi ujetniški portreti. Leta 1987 se je tako spominjal nastanka svojega dela V imenu Kristusovih muk/ dalet Sredi junija leta 1916 so ruske enote pod poveljstvom generala Rusilova 7. avstroogrsko armado potisnile čez reko Prut ter v izjemno kratkem času osvojile celotno Bukovino, mesti Černovzy, Staslau in druga. "Danes prične v Parizu konferenca zunanjih ministrov," to novico je na današnji dan leta 1946 na prvi strani sobotni Primorski dnevnik pospremil z izjavo, da mednarodnega pomena slovensko-italijanskega bratstva, stkanega v borbi proti nacifašizmu, ne smejo prezreti vprašanja o državni pripadnosti tega ozemlja. Vid - češenj sit.//Vid, dežja daj, da bo dobre žetve kaj!//Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.//O Vidi se skozi noči vidi.//Dež sv. Vida, ječmena ne kaže prida.//Megla sv. Vida in turška vojska vse vzameta. Na Beverly Hillsu je na današnji dan leta 1996 umrla jazz pevka Ella Fitzgerald. Od leta 1935 je nastopala z orkestrom Chicka Webba, zaslovela pa je šele po drugi svetovni vojni in danes velja za eno največjih pevk 20. stoletja. Med drugim je posnela zbirko skoraj 250-ih najbolj znanih jazzovskih skladb. Prisluhnimo skladbi Blue moon
Frankovski cesar Karel je na današnji dan leta 811 potrdil reko Dravo za mejo med vplivnim območjem Oglejskega patriarhata in območjem Salzburške nadškofije. Obe nadškofiji sta si skušali podrediti alpske Slovane. Krščanska vera se je med Karantanci širila v drugi polovici 8. stoletja pod knezoma Gorazdom in Hotimirjem, ki so ju na Bavarskem krščansko vzgojili. Podrobneje o tem zgodovinarka Darja Mihelič: "Ruska bojišča: južno Bojana v Bukovini Rusi odbiti. Rusi zasedli Sadogoro (5 km severno Crnovic), Sniatin (5km od gališko-bukovinske meje ob železnici iz Črnovic v Kolomejo, v Galiciji) in Horodenko (7 km od gališko-bukovinske meje pod Dnjestrom v Galiciji). Pri Baranovičih (središče vse ruske fronte, armadna skupina princa Leopolda Bavarskega, križišče železnic Brest-Litovsk-Minsk in Vilna-Rovno) živahnejši ruski artiljerijski ogenj. Italijanska bojišča: med Adižo in Brento ter v Dolomitih artiljerijski boji, deloma zelo živahni. Zapadna bojišča: Pri Ypernu angleški napadi. Nemški uspeh jugozapadno utrdbe Douaumonta. Balkanska bojišča: Brezuspešen pomorski napad na bolgarsko obalo." Tako je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila z bojišč prve svetovne vojne. »Glede naših zahtev do Trsta je jasno, da bi bila priključitev Trsta k Jugoslaviji očitno v interesu Francije, dasiravno je Trst oddaljen od nje. V italijanskih rokah je to periferično mesto, ki ga Italija ni rabila kot luko, postalo pomorski arzenal za napadalno vojno proti Jugoslaviji in Franciji,« je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik o izjavi Primoža Beblerja ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo. Na današnji dan leta 1951 so prvič uporabili računalnik v delovnem procesu. UNIVAC 1 - Universal Automatic computer sta sestavila Prespar Eckret in John Mauchly in ga prodala ameriškemu statističnemu uradu. Prvič so ga uporabili za predsedniške volitve leta 1952. Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje V Breckerfeldu se je na današnji dan leta 1916 rodil skladatelj Karl-Rudi Griesbach. Po gimnaziji in konservatoriju v Hamburgu je dirigiranje študiral še v Dresdnu, kar pa je moral zaradi druge svetovne vojne prekiniti. Skladateljsko je črpal iz del Béle Bartóka in Arnolda Schönberga ter se posvetil instrumentalnim skladbam, zato prisluhnimo odlomku 3. simfonije, ki jo je leta 1967 posnel orkester dresdenske filharmonije pod taktirko Johannesa Winklerja:
Danes se spominjamo velikega admirala in poveljnika avstroogrske vojne mornarice, Antona Hausa. Rodil se je na današnji dan leta 1851 v Tolminu. Po gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na Vojno pomorsko akademijo na Reki. Leta 1892 se je izkazal na potovanju s korveto Saido okrog sveta, kar mu je omogočilo bleščečo vojaško kariero. Ob 55-em življenjskem jubileju ga je cesar imenoval za velikega admirala. Podrobneje o njem kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Bogdana Marinac: Spomladanske bitke na Soči niso prinesle nobeni strani otipljivih vojaških rezultatov. Italijansko vrhovno poveljstvo se je zavedalo ugodnih vojaških okoliščin, po eni strani ustavljene avstroogrske ofenzive na Južnem Tirolskem, od koder je bilo na južno bojišče premeščenih okrog 300 tisoč italijanskih častnikov in vojakov, po drugi strani pa nove ofenzive zaveznikov na zahodnem bojišču, ki je nase pritegnila rezervne vojaške moči centralnih sil. Italijanska vojska se je tako na goriškem mostišču mrzlično pripravljala na (morda) odločilen spopad za mesto Gorica. »Tisti, ki daje Trst Italiji, nudi italijanskemu imperializmu priliko za obnovitev njegovih napadalnih teženj. Od tod izvira želja, da bi se Trst internacionaliziral, kar bi dalo enako možnost svetovnemu imperializmu,« tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik na prvi strani uokviril misel Alessandra Destradija na konferenci Sindikalne zveze v Parizu. Če Anton seje proso, gre Vid tretji dan pogledat, če z njim kaj bo//Bog daj dež in sveti Anton,/ da bi rasel frmenton/ da bi jedli otročiči,/ da b´ bli siti kot mušiči. V New Yorku je na današnji dan leta 1986 umrl jazzovski klarinetist in kralj swinga, Benny Goodman. Prisluhnimo eni njegovih največjih uspešnic Let´s dance v izvedi Big banda RTV Ljubljana pod taktirko Jožeta Privška
Na današnji dan leta 816 je v Rimu umrl papež Leon III. V zgodovino se je zapisal s kronanjem Karla Velikega za rimskega cesarja. "Množe se znamenja, da je za ureditev narodnih razmer po vojni potrebno, da posamezni narodi zastopajo svoje bistvene narodnopolitične zahteve. S pravico, ki jo nam, tržaškim Slovencem, daje ljubezen do skupne slovenske stvari, držeč se gesla »v edinosti je moč«, se obračamo k svojemu središču, beli Ljubljani, z gorečo željo, da bi nam od tam prišel poziv k skupnemu delu za ono, kar je vsemu narodu skupno," je v pismu, ki ga je objavila Edinost na današnji dan leta 1916 zapisal doktor Josip Wilfan. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil filozofinja in religiologinja Maja Miličinski. Po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1981 odšla v Nanking, in kasneje še v Peking, študirat kitajsko filozofijo. Kot profesorica za azijske filozofije o evropocentrizmu tako razmišlja: Na današnji dan leta 1966 je v Kopru umrl politik Albin Dujc. Po nižji gimnaziji se je izučil za zobnega tehnika. Sodeloval je s Pinkom Tomažičem in bil leta 1941 obsojen na 30 let zapora. Po nemški okupaciji Italije je bil s pomočjo mednarodnega rdečega križa izpuščen in se pridružil partizanom. Po vojni je delal v Tolminu in Kopru, kjer je bil predsednik okraja, po upokojitvi je delal v turistični zvezi. V našem arhivu hranimo magnetofonski zapis ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v Tomosu leta 1960, ko ga je Albin Dujc, tedanji predsednik koprskega okraja, takole nagovoril: Na današnji dan leta 1991 je Boris Jelcin postal prvi svobodno izvoljeni predsednik Ruske federacije. Čez dve leti mu je uspelo krvavo zartreti poskus državnega udara, o čemer v arhivu hranimo komentar Borisa Kralja: Rožnika mrzlo deževanje, slabo za vino in panje. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1926 rodil dirigent Vladimir Kobler. Iz dirigiranja je diplomiral leta 1951 v razredu profesorja Danila Švare v Ljubljani, ko je debitiral v ljubljanski Operi s Puccinijevo opero Tosca. Po upokojitvi je v Hrvatinih vodil mešani pevski zbor. Prisluhnimo odlomku posnetka arije Leporella iz Mozartove opere Don Juan. Basista Franca Javornika spremljajo simfoniki RTV Slovenija pod taktirko Vladimirja Koblerja
Na današnji dan leta 1551 je na Dunaju umrl matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah. Na Dunaju je študiral matematiko in bil v ožjem krogu učencev slovitega matematika, astronoma in zdravnika Georga Tannstetterja. Po matematiki se je lotil še študija medicine in doktoriral leta 1530 ter postal ugleden zdravnik, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič: "Italijanske sunke proti več mestom na naši fronti med Adižo in Brento smo zavrnili. Pred tolminskim predmostjem so naše čete po krepkem artliIjeirijskem učinkovanju razdejale ovire in kritja dela sovražne fronte in so se vrnile s tega podjetja z 80 ujetniki, in drugim vojnim plenom," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1916 z Dunaja poroča o bojih na tirolski in soški fronti. Alpski botanični vrt Juliana je leta 1926 ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, z nasveti mu je pomagal njegov planinski prijatelj Julius Kugy. Podrobneje o vrtu in jubileju kustosinja za botaniko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Špela Novak: »Prebivalstvo Julijske krajine ne bo nikoli odnehalo od zahteve, da se mu prizna pravica do samoodločbe, tako, da si lahko svobodno uredi svoj bodoči dom, v katerem mu bo zajamčen nemoten kulturni razvoj in gospodarski napredek v prijateljskem sodelovanju in mirnem sožitju Slovencev, Hrvatov in Italijanov,« tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik povzel članek Franceta Bevka za francoski tednik Le temps. Še voščilo na današnji dan leta 1956 rojenemu zdravniku in utemeljitelju novih pristopov zdravljenja odvisnosti, Milanu Kreku. Leta 2001 je tako opisal razišrjenost zasvojenosti z mamili med mladimi: Če sv. Barnaba deži, bod o v jeseni grozdja polne kadi. Bedřich Smetana je opero Libuše po libretu Josefa Wenziga, ki ga je v češčino prevedel Ervin Špindler, napisal že leta 1871. Premiero je sprva nameraval posvetiti slavnostnemu kronanju cesarja Franca Jožefa za češkega kralja. Ker pa se to ni zgodilo, so krstno izvedbo zaigrali ob odprtju Češkega narodnega gledališča v Pragi, na današnji dan leta 1881. Kneginja Libuše po legendi velja za ustanoviteljico Prage, Smetana pa je opero v treh dejanjih skomponiral po vzoru Wagnerjevega Nibelunškega prstana. Prisluhnimo odlomku uverture v Smetanovo opero Libuše v izvedbi orkestra Češke filharmonije
Amper je enota za jakost električnega toka. Poimenovali so jo po genialnem francoskem matematiku in fiziku. André Marie Ampére je umrl na današnji dan leta 1836 v Marseillu. Njegov zakon pravi, da se enako usmerjeni električni tokovi privlačijo, vzporedni in nasprotni se odbijajo. Izdelal je napravo z gibljivim kazalcem za merjenje električnega toka. "Boji na severovzhodu so bili včeraj manj srditi. Pri Kolkih, severno Novo Aleksinca, severozapadno Tarnopola in ob Dnjestru smo napade odbili ob težkih sovražnih izgubah," tako je sobotna Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja o bojih na vzhodni fronti, ne da bi omenila velike izgube avstroogrskih čet. Na današnji dan leta 1931 se je v Lokavcu pri Ajdovščini rodil umetnostni zgodovinar, kritik in publicist Janez Mesesnel. Že kot študent na Filozofski fakulteti v Ljubljani je začel pisati likovne kritike, diplomiral je z nalogo o Venu Pilonu. Posebno pozornost je posvečal primorskim likovnim ustvarjalcem, napisal in uredil je številne razstavne kataloge in monografije ter televizijske oddaje. Leta 1973 je o ocenjevanju umetniškega dela povedal: Italijanska desnica je že vse od petdesetih let prejšnjega stoletja razglašala obdobje po koncu vojne za čas pokolov, v katerih je bilo umorjenih 399 tisoč ljudi, kar je zasenčilo število partizanov, ki so jih med vojno pobili fašisti - zgolj 45 tisoč - zaradi česar so bili odporniki večji hudodelci. Mit o nedolžnosti desnice je v Italiji prav tako razširjen kot v Franciji. Junij 1991 je v zgodovini slovenske državnosti zapisan kot prelomni mesec. Na današnji dan leta 1991 si tega zagotovo še ne bi upali zapisati. Zakaj, nam je tedaj pojasnil Tomaž Dimic v naslednjem komentarju: Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Na današnji dan leta 1966 je Janis Joplin s skupino Big Brother prvič nastopila na koncertu v San Franciscu v dvorani Avalon Ballroom, že leta 1969 pa je kot televizijska zvezda zasijala tudi na evropski turneji, ko je v Frankfurtu navdušila s pesmijo Summertime
Danes se spominjamo utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je bil po vsej verjetnosti rojen na današnji dan leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Leta 1551 je izdal Katekizem in Abecednik, prvi natisnjeni slovenski knjigi, do smrti pa je izšlo kar 27 knjig. Jože Javoršek je ob 400-letnici Trubarjevega rojstva tako opredelil dotedanjo zapostavljenost Trubarja: "Bitke na severovzhodu trajajo skoraj na vsej 350 kilometrov dolgi fronti z nezmanjšano srditostjo. Severno Okne (v Bukovini južno Dnjestra blizu ruske meje) smo včeraj po težkih bojih naše čete umeknili iz razstreljenih prvih postojank v pet kilometrov proti jugu pripravljeno črto. Zapadno in severozapadno Tarnopola so se vršili tudi srditi boji," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno sporočilo z Dunaja o bojih na vzhodni fronti.. »Vse kaže, da se bo v prihodnjih dneh vprašanje Julijske krajine skrčilo na vprašanje pripadnosti Trsta, pri katerem bodo trčili v osebah treh ministrov vnanjih zadev Brnyesa, Bevina in Molotova trije svetovi. So vprašanja, ko je kompromis glede načela nemogoč, je v uvodniku Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 zapisal dr. Frane Tončič. Zdaj pa k vedrejši temi. Ena najbolj znanih oddaj naše radijske postaje Primorski kraji in ljudje je beležila tudi stare običaje. Na senožeškem krasu so vrsto let mladi ob poroki morali zasaditi ducat dreves, najraje sadnih. V oddaji Zvonke Bricelj hranimo pričevanje Janeza Jelačina: Primožev dež pomaga gospodinjam saditi zelje. /Sv. Primož gobe seje. Na današnji dan leta 1891 se je v Peruju, v ameriški zvezni državi Indiana, rodil skladatelj Cole Porter. V otroštvu je igral klavir in violino. Kot študent univerze Yale je skomponiral več kot 300 pesmi in tako po študiju glasbe na Harvardu postal vodilni komponist ameriške zabavne glasbe in muzikalov. Ena od njegovih uspešnic je tudi pesem I´ve Got You Under My Skin. Prisluhnimo Franku Sinatri in Bonu:
V Ljubljani je na današnji dan leta 1601 umrl vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar Jurij Lenkovič, ki je vojaško kariero začel kot uskoški stotnik, po letu 1593 je bil poveljnik vojske v Hrvatski krajini, kjer se je proslavil v vojni s Turki. Na današnji dan leta 1916 se je začela arabska vstaja, zatem ko je šarif Meke Al-Husayn ibn Ali podpisal sporazum z Veliko Britanijo in Francijo o zavezništvu in pomoči pri arabski vstaji proti otomanskemu cesarstvu. Britanci so Arabcem v pomoč dodelili kapitana Thomasa Edwarda Lawrencea, ki je bil vojaški vohun v Kairu, zaslovel pa je kot Lawrence Arabski. "Bolgarsko mnenje o pravičnih zahtevah Jugoslavije: rešitev tržaškega vprašanja, ki ne bi bila v duhu jugoslovanskih zahtev. Bi spodbujala zopet fašiste in imperialiste vse Italije na novo agresijo," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Z grenkobo se spominjamo fašistične kolovodje požiga Narodnega doma v Trstu. V Rimu je na današnji dan leta 1971 umrl odvetnik in fašistični funkcionar Francesco Giunta. Kot oficir - prostovoljec se je boril na fronti pod Sabotinom. Po vojni se je pridružil fašistom. 13. julija 1920 je s požigom Narodnega doma, prostorov jugoslovanskega konzulata, slovenskih bank in odvetniških pisarn, poskusil sabotirati razmejitvena pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Ob fašističnem pohodu na Rim je leta 1922 nastopil kot poveljnik črnih srajc na vzhodni meji. Po vojni so ga zavezniki aretirali. Sodišče ga je obsodilo na več let zapora, že po štirih letih pa so ga pomilostili. 40 dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi..// Če se Medard kislo drži, do konca meseca ni sončnih dni.// Ako je na Medarda vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno.// Kakor vreme na Medarda kaže, tako ves mesec ostane V Črnomlju se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj in gledališki organizator Danilo Bučar. V Novem mestu ga je glasbeno izobrazil Ian Hladnik, zatem je delal kot lekarnar. Na Jesenicah je po prvi svetovni vojni organiziral gledališče, od leta 1931 je z orkestrom nastopal v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, kjer so uprizorili njegovo opereto Študentje smo. V arhivu hranimo pesem o Japončku, posneto v 30-ih letih- Pesem Tam, kjer pisana so polja, bo zapel Slovenski oktet
Na današnji dan leta 421 je bila v Konstantinoplu velika slovesnost. Vzhodnorimski cesar Teodozij drugi se je poročil s hčerko poganskega grškega filozofa Leonitisa Athenaisa, ki se je pred poroko dala krstiti in se preimenovala v Eudokijo. Bila je izobražena, kar je s pridom izkoriščala v rivalstvu s cesarično, sicer sestrično Pulcherio, ki je imela velik vpliv na cesarja. Na današnji dan leta 1916 so nemške enote zasedle trdnjavo Faux, na zahodni fronti pri Verdunu, zatem ko so se obkoljeni francoski branilci predali in simbolično predali bronaste ključe trdnjave poročniku Wernerju Müllerju, poveljniku nemških mitraljezcev. Zaradi priključitvenih razlogov so leta 1941 vsi trije okupatorji našega ozemlja poskušali izvesti denacionalizacijo slovenskega prebivalstva. Najbolj podroben in vnaprej izdelan načrt je imel nemški okupator, ko je na današnji dan leta 1941 iz Slovenske Bistrice odpeljal prvi transport štajerskih Slovencev v Srbijo. Okoliščine tedanjega etnocida pojasnjuje Damjan Guštin: "Z odkritosrčnostjo pred mirovno konferenco," tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil komentar o polemikah, povezanih z državno pripadnostjo Julijske krajine. »Že lani, ko je morala Jugoslavija pristati na Morganovo črto, smo slutili, da se za tem skriva več kakor sama vojaška potreba po tržaški luki in cestni zvezi z Avstrijo. To bi anglo-amerikanci lahko imeli, ne da bi bilo treba spraviti del Primorske neposredno pod njihovo vojaško upravo.« Rožnika mrzlo deževje, slabo za vino in panje./Rožnik deževen - viničar reven. Na današnji dan leta 1936 se je v Militellu pri Cataniji rodil televizijski voditelj Giuseppe - Pippo Baudo. Kot študent prava je ustanovil študentsko gledališče. Na italijanski državni radioteleviziji je začel kariero voditelja že leta 1960 v oddaji Prvi plan. Več let je vodil popevkarski festival v San Remu. Med krajšim letovanjem v Strunjanu je Nataši Benčič tako zaupal svoje vtise: Za zaključek Radijske kronike nam bo na željo Pippa Bauda Mia Martini zapela pesem Gli uomini non cambiano:
Neveljaven email naslov