Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1132 epizod
1132 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Na današnji dan leta 1816 je v Trstu umrl Mihael Brigido, prvi ljubljanski nadškof in metropolit. Posvečen je bil leta 1788. Po njegovem odhodu iz Ljubljane je papež Pij 7. odvzel Ljubljani čast nadškofijske stolice in škofijo podredil neposredno Rimu. Brigido je bil cesarjev svetovalec, jožefinski prosvetljenec. Posegal je tudi v verska in cerkvena dogajanja na Primorskem, saj je že prej papež Pij 6. ukinil goriško nadškofijo. "Puljski Hrvatje in Slovenci se pripravljajo z vnemo, da dostojno in primerno tradicionalnemu čustvovanju naroda proslavijo slavno viško bitko. Da se oddolže spominu junakov, ki so dali svoje življenje, da obranijo kar je našega, se bo dne 20. t. m. darovala sv. maša za pokoj njihovih duš," tako je na današnji dan leta 1916 domoljubna čustva bodrila tržaška Edinost. "Z borbo - zmagamo! Vprašanje Trsta, ki je zavzelo mednaroden - svetovni pomen v pogledu reševanja svetovnega miru, ni bilo rojeno za zelenimi mizami. Niti ena izmed velesil, pa najsi bo to Sovjetska zveza ali zapadne velesile, ne bi sprožila tržaškega vprašanja, če ga ne bi načelo primorsko ljudstvo samo«, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. V Tolminu se je na današnji dan leta 1949 rodil gradbeni inženir Gorazd Humar. Po diplomi se je zaposlil v ajdovskem Primorju in sodeloval na številnih izjemno zahtevnih gradbiščih. Dobrih 20 let je zbiral gradivo o kamnitem velikanu na Soči - Solkanskem mostu, o katerem je napisal obširno monografijo. Tej sta v kratkem sledili knjigi Zmajski most v Ljubljani in Slovenski mostovi. O doslej največjem slovenskem gradbenem izzivu, črnokalskem viaduktu, pa je leta 2000 povedal: 16. julij, posvečen Karmelski Materi Božji, ne prinaša vremenskih sprememb: če je vreme suho, ostaja suho, če pa mokro, ostaja mokro. V Bad Nauheimu je na današnji dan leta 1916 v 70. letu umrl skladatelj in pedagog Ludwig Philipp Scharwenka. Čeprav je njegov opus raznovrsten, od vokalne do instrumentalne glasbe, se je kmalu po konservatoriju uveljavil tudi z romantičnimi klavirskimi skladbami, zato prisluhnimo skladbi Dva valčka opus 44, ki sta ga posnela Elzbieta Kalvelage in Michael Krücker:
Danes se spominjamo znamenitega nizozemskega slikarja, ki je bil izjemno plodovit, njegovo veličino pa so odkrili šele sredi prejšnjega stoletja. Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil na današnji dan leta 1606 v Leidenu. Na Vogrskem se je na današnji dan leta 1901 rodil sadjar Alojz Fornazarič. Po kmetijski šoli v Gorici je obiskoval strokovne tečaje v Bocnu, Coneglianu, Massalombardi in Pistoii, kjer se je seznanil z vodilnimi italijanskimi agronomi. Leta 1937 je pri Zagrebu uredil plantažno gospodarstvo, leta 1941 pa je vzel v najem viničarijo v Lokah pri Leskovcu, kjer je uredil prvi hektarski nasad breskev. Iz križanja sorte Halberta s sorto Pistoia je vzgojil novo sorto breskev Slovenija. Podrobneje o tem Nikita Fajt: "Na obeh straneh Somme se je razvil krvav boj. Francozi so z včerajšnjimi brezuspešnimi napadi v okolici Barleu in zapadno Estree k splošnim neuspehom doživeli nadaljna razočaranja. Vzhodno Moze so se francoski poizkusi, da bi zavzeli naše postojanke, popolnoma izjalovili," tako je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost povzela poročilo glavnega stana v Berlinu o bojih na zahodni fronti. V Ljubljani so na današnji dan leta 1941 italijanski karabinjerji ustrelili literarnega zgodovinarja in teoretika Augusta Žigona, ko se je med policijsko uro vračal na svoj dom pod Rožnikom. Po osnovnem šolanju v rodni Ajdovščini in gimnaziji v Gorici je najprej na Dunaju študiral pravo, nato v Gradcu umetnostno zgodovino, klasično filologijo in slavistiko. Poučeval je v Kranju in Gorici. Leta 1905 je na graškem inštitutu ubranil disertacijo o Leonardovi sliki Madona v votlini. Kasneje je bil ravnatelj ljubljanskega liceja. Zaradi sporov s prešernoslovci so ga leta 1925 prisilno upokojili. Največ zanimanja je vzbudila njegova teorija o arhitektonski zgradbi Prešernovih pesmi. Tako je postal nekakšen predhodnik sodobne strukturalne šole. Na Svetega Vida ima češnja moža, črva./Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino. V Pulju se je na današnji dan leta 1956 rodil učitelj, pesnik in napovedovalec Claudio Geissa. V rodnem mestu je končal pedagoško akademijo in se leta 1975 zaposlil na naši radijski postaji kot napovedovalec programa v italijanščini. Po desetih letih radijskega dela je postal funkcionar samoupravne skupnosti za prosveto in delo italijanske narodnostne skupnosti. Štiri leta je vodil tehnično pisarno Unije Italijanov. Ljubiteljsko pesni, nastopa tudi kot kantavtor po zgledu Francesca de Andre-ja. Prisluhnimo Geissovi skladbi Su e giu:
14.7. V Ljubljani se je na današnji da leta 1831 rodil etnolog in prirodoslovec Viljen Urbas. Po študiju na Dunaju je najprej delal v ljubljanski licejski knjižnici, zatem pa je poučeval v Gorici in v Trstu, kjer je delal v Avstrijskem planinskem društvu. Pripravil je celo vrsto predavanj o kraških posebnostih. Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela 28. avgusta. V Havani se je na današnji dan leta 1936 rodil pantomimik Andres Valdes. Ustvarjalne vrhunce je dosegel v Sloveniji, kamor je prišel leta 1964. Leta 1987 je v Ljubljani ustanovil Studio za pantomimo, predaval je na akademiji in veliko nastopal. "Vztrajajte, mi smo in bomo do konca z vami! Naša pomoč bo sledila do konca, dokler Trst, Tržič, Gorica, trgi in vasi do razmejitvene črte, ki sta jo predlagala sovjetska in naša delegacija, ne bodo priključene FLRJ,« je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik Na današnji dan leta 1967 je v Ljubljani v 84-em letu umrl Alojz Gradnik, veliki slovenski lirik, pesnik Brd. Ana Toroš je leta 2013 pri Slovenski matici izdala knjigo "Gradnik: zemlja sladka, kamen, zrno, sok" in o njej povedala: Če je julija presuho, ostane grozdje drobno. Glasbeno se spominjamo sodne pomote, ki je presunila Združne države Amerike. Italijanska priseljenca, sicer anarhista, čevljar Nicola Sacco in prodajalec rib, Bartolomeo Vanzetti, sta bila obtožena, da sta leta 1920 umorila lastnika Parmenterja, ki je v tovarni čevljev izplačeval plače, in varnostnika Alessandra Berardellija. Na današnji dan leta 1921 ju je ameriško sodišče obsodilo, čeprav je član neke tolpe, ki je zares zagrešila umor, dejanje priznal. Tedaj je vrhovno sodišče Massachusettsa zavrnilo revizijo obsodbe, tako da so avgusta leta 1927 priseljena anarhista usmrtili. V baladi iz znamenitega filma je nič kriva anarhista opevala Joan Baez:
Med prvimi, ki je spoznal, da skorbut povzroča pomanjkanje vitamina C, je bil na današnji dan leta 1716 rojeni škotski zdravnik James Lind. Starokopitna admiraliteta je šele leto dni po Lindovi smrti kot dodatek v prehrani mornarjem dovolila limonin sok. V Cerknem se je na današnji dan leta 1836 rodil kipar in podobar Jakob Raspet. Izučil se je pri idrijskem mojstru Juriju Tavčarju. Pod njegovim nadzorom so izdelali glavni oltar cerkljanske cerkve, kasneje še stranska dva. Zatem so sledila naročila v številnih vaških cerkvah. France Bevk ga je upodobil v povesti Soha svetega Boštjana. "Misija nove Avstrije bo po vojni v tem, da se v okvirju obdonavske države izvede vzorno, česar bo skupna Evropa po sklepu miru pred vsem potrebovala: mirno sodelovanje germanskih, slovanskih in romanskih plemen za kulturne in socijalne napredke," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela ugibanja o bodočnosti avstroogrskega imperija po veliki vojni. "Stavka je prekinjena, boj proti fašizmu se nadaljuje! Po dvanajstih dneh splošne stavke ljudstvo, gospodar položaja, nadaljuje borbo proti fašizmu odločno, brez oddiha - do zmage," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik, ki je objavil fotografijo požganega Narodnega doma v Trstu s pripisom "Nikdar več se ne sme kaj podobnega pripetiti! V Postojni se je na današnji dan leta 1951 rodil slikar samouk Stojan Zafred. Obiskoval je šolo za elektrotehniko in igral v koprskem ansamblu Diamanti. Življenjsko ga je zaznamoval nesrečni skok v morje med počitnicami v Valdoltri leta 1970. Dolgotrajnega zdravljenja in rehabilitacije se je tako spominjal: Leta 1983 je izdal grafično mapo. Umetniški vrh je dosegel s ciklom Tkiva. Julija melone dozorijo, pravi istrski pregovor. V Los Angelesu je na današnji dan leta 1951 umrl skladatelj Arnold Schoenberg. Bil je profesor na glasbenih akademijah na Dunaju, v Berlinu, Bostonu in Los Angelesu. S svojo 12-tonsko lestvico je razvil novi, atonalni tonski red, ki je nadomestil klasično tonalno harmonijo. Omenino še knjigi Nauk o harmoniji ter Slog in ideja. V arhivu hranimo tudi plesne korake iz Suite za 3 klarinete, violino, violo, violončelo in klavir opus 20. Ansamblu Musica viva pragensis dirigira Zbynek Voštrak
Na današnji dan leta 1536 je v Baslu med epidemijo kuge umrl humanist in jezikoslovec Erazem Rotterdamski, ki je bil tudi verski reformator, pacifist in satirik. Svetovno znana je njegova Hvalnica norosti. Iz grščine je prevedel Novo zavezo. Na današnji dan leta 1806 se spominjamo konca rimsko-nemškega cesarstva. 16 zahodnonemških dežel je izstopilo iz nemškega cesarstva in z Napoleonom prvim sklenilo takoimenovano Rensko zvezo. "Sedanja vojna, ki do temeljev pretresa ves kulturni svet, ga gotovo preobrazi tudi v prosvetnem oziru. Dolžnost nas, ki nam je pouk in vzgoja slovenskega naroda prva in najsvetejša dolžnost, mora biti, da se pripravimo za tisti čas, ko nam bo na razvalinah in grobovih, iz tisočerih ran in smrti graditi novo življenje in lepšo bodočnost ljubljeni domovini!" Tako je Edinost na današnji dan leta 1916 strnila dopis Zveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva vodstvom Slovenske Šolske Matice, Društva slovenskih profesorjev, Društva slovenskih učiteljic in Slomškove Zveze. Na današnji dan leta 1927 se je v Trstu rodil skladatelj in slavist Pavle Merku. Po maturi na klasičnem liceju v Gorici je v Ljubljani študiral slavistiko. Najprej je poučeval na tržaških šolah in delal na tamkajšnjem radiu. Napisal je knjigo o ljudskem izročilu Slovencev v Italiji. Vzporedno s študijem se je glasbeno izobraževal in kasneje veliko komponiral. Na besedilo Svetlane Makarovič je skomponiral opero Kačji pastir. O tem delu je v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci leta 1976 povedal: "Dvanajst dni stavke; Borili se bomo do zmage! Sto tisoč stavkajočih preplavilo središče Trsta; Kakor v Trstu po vsej coni A ljudstvo obračunava z ostanki fašizma in saboterji - stavkokazi," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1951 umrl arhitekt Josip Castaperaria. Na Dunaju je po Visoki tehniški šoli in akademiji lepih umetnosti delal v ateljeju profesorja Maksa Fabianija. V Trstu je vodil gradnjo Narodnega doma, v Gorici pa gradnjo Trgovskega doma. Po prvi svetovni vojni je v Ljubljani delal kot vodja visokih gradenj Južne železnice. Marko Korošič ga je uvrstil v svoj doktorat o slovenskih arhitektih v Italiji in o njem povedal: V pričakovanju žetve žita kmetje kosijo na travnikih, da bi napolnili senik. V Cambridgu je na današnji dan leta 1926 umrl skladatelj in profesor Charles Wood. Na rodnem Irskem se je proslavil kot pevec katedrale Svetega Patricka, izšolal pa se je v Londonu. Pisal je večinoma sakralno glasbo, tako instrumentalno kot vokalno. Komorni zbor Limbar Moravče z dirigentom Tomažem Pirnatom je posnel Woodovo vokalno skladbo Full fanthom five:
Barbara Celjska je bila najpomembnejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih in izredno izobražena. Govorila je kar 9 jezikov, bila je dobra poznavalka astrologije in alkimije. Leta 1405 jo je oče poročil s Sigismundom, sinom češkega kralja, ki je čez pet let postal rimsko-nemški cesar. Cesarica Barbara je umrla za kugo na gradu Melnik pri Pragi na današnji dan leta 1451. Francosko vrhovno sodišče je na današnji dan leta 1906 izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, generalštabnega oficirja, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva v korist Nemčije in poslali na prestajanje dosmrtne ječe na Hudičeve otoke, današnjo Gvajano. Ko je javnost izvedela, da je nedolžen, je izbruhnila afera, ki je izzvala politično krizo in oster boj med naprednimi in nazadnjaškimi silami v Franciji. Pisatelj Emila Zola je v polemiko posegel z znamenitim člankom Obtožujem!. "Po včerajšnjem neuspešnem napadu na trikilometrskem odseku verdunske fronte so se nemški strategi odločili za obrambno taktiko, ki jim je omogočila premik topniških enot na frontu pri reki Somme," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V ukrajinskem Galiču je padel prekmurski arhitekt Lászlo Takács, ki je vodil gradnjo parlamentarne stavbe v Budimpešti in znamenite župnijske cerkve v Murski Soboti. "Enajst dni splošne stavke; Zagotovili si bomo mir! Stavkajoči ob podpori vsega ljudstva v vedno ostrejši borbi proti ostankom fašizma," je celostransko poročilo naslovil četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Na svetega Benedikta dan lastovke pod streho/Ob svetem Benediktu naj gre odeja s postelje, pravita istrska pregovora V Ljubljani se je na današnji dan leta 1831 rodil skladatelj Kamilo Mašek. Že z devetimi leti je nastopal kot violinist in pevec na ljubljanskih odrih, s 15-imi leti je že izdal prvi samospev, pri osemnajstih pa je postal redni član ljubljanske filharmonične družbe. Prisluhnimo odlomku oddaje Branke Kljun, Veliki glasbeni trenutki:
V Kopru se je na današnji dan leta 1736 rodil organist in kanonik Peter Černivan. Študiral je v Padovi in po doktoratu postal koprski arhidiakon. Od njegovih skladb so se ohranili le štirje psalmi za dva in tri glasove. Njegov instrumentalni stavek odlikuje virtuoznost violinske igre. V Smiljanu se je na današnji dan leta 1856 rodil izumitelj Nikola Tesla. Študiral je na visoki tehniški šoli v Gradcu in Parizu ter Budimpešti. Leta 1884 se je izselil v Združene države Amerike, kjer je delal v Edisonovih laboratorijih. Patentiral je kar 700 izumov. Po Nikoli Tesli so poimenovali enoto za gostoto magnetnega polja. O knjigi "Tesla, moji izumi" je avtor Andrej Detela povedal: Na verdunski fronti so nemške enote na današnji dan leta 1916 napadle na trikilometrskem odseku s tremi divizijami, ki so uporabile tudi plinske bombe s fozgenom, vendar je dež omogočil branilcem, da so nemške napadalce pregnali na izhodiščne položaje. V Starišincah pri Ptuju se je na današnji dan leta 1926 rodil učitelj August Gojkovič. Na Ptuju je končal gimnazijo, pridružil se je partizanom in učil že od leta 1946. Zatem je v Ljubljani končal pedagoško akademijo. Leta 1951 je postal ravnatelj Osnovne šole Sv. Peter, kjer je ustanovil tudi Kulturno društvo. Po invalidski upokojitvi se je posvetil urejanju pisateljske zapuščine Pavleta Zidarja in o tem leta 2004 povedal: "Na deseti dan stavke Vedno odločneje - ne odnehamo! Po Bidaultovi razmejitveni črt bi izgubili Slovenci vsak dostop k morju, čeprav prebivajo naši rodovi tod že trinajst stoletij," je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Ako je na Lovrenca in ruskega Antona lepo, bo še jeseni tako. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1911 rodil zborovodja in skladatelj Janez Kuhar. Po končanem konzervatoriju v rodnem mestu je poučeval v Ljutomeru. Med vojno je bil glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Invalidskega pevskega zbora. Leta 1981 se je tako spominjal tedanjih ustvarjalnih dni: Prisluhnimo skladbici Učenjak, ki jo je leta 1966 posnel otroški zbor RTV Ljubljana z instrumentalnim ansamblom pod taktirko Janeza Kuharja:
V Brugesu so na današnji dan leta 1441 pokopali slikarja Jana van Eycka, ki velja za največjega severnoevropskega slikarja pozne gotike in zgodnje renesanse. V tabelnih slikah Gentskega oltarja se je z bratom Hubbertom približal zakonom centralne perspektive. V Torinu je na današnji dan leta 1856 umrl fizik in kemik Amadeo Avogardo. Ugotovil je, da imajo vsi plini z enako prostornino pri enakem tlaku in enaki temperaturi enako število molekul. "»Petit Journal« poroča o francoski ofenzivi po poročilih s fronte došlih ranjencev: Po obsežni pripravi težke artiljerije so prve začele naskakovati črne čete, katerim je sledila kolonijska pehota. Za prvo črto je bil nemški odpor srdit. Prodirati se je moralo korak za korakom, meter za metrom," tako je nedeljska Edinost povzela odmeve na ofenzivo antante na zahodni fronti. "Od naših pravic ne odstopimo! Složno in enotno nadaljuje primorsko ljudstvo svojo borbo tretji dan gladovne stavke aretiranih antifašistov. Fašistična reakcija brani pod krinko »italijanstva« svoje stare privilegije," je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. V Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1961 izstrelili satelit Telstar, ki je omogočil prenos medcelinskih televizijskih in radijskih programov ter telefonskih pogovorov. Začelo se je medijsko obdobje globalne vasi. Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo. Na današnji dan leta 1957 se je v Kopru rodil etnomuzikolog, glasbenik in publicist Darjo Marušič. V rojstnem Strunjanu se je že kot otrok z mandolino zapisal glasbi, nona pa je poskrbela, da je vzljubil istrsko glasbo. V številnih skupinah, začenši z Istranovo, je širil zanimanje za istrsko glasbo. Naj omenimo samo nekatere: Piščaci, Trinajsto prase, Calicanto, La sedon elvadie, Moia, Tudosok, Tamara Obrovac Trio, Tolovaj Mataj in Istrio, s katerimi je posnel več kot 30 plošč, zgoščenk in drugih zapisovalcev zvoka. Izdal je knjigi Predi, predi hči moja in Piskaj-sonaj-sopi. Po podelitvi Kocjančičeve nagrade je v piranskem Tartinijevem gledališču povedal: t Istranovi prisluhnimo v pesmi Bela Bruneta:
Na današnji dan leta 1621 se je v mestecu Château-Thierry rodil znameniti basnopisec Jean de La Fontaine. Študij medicine je prekinil zaradi književnosti, ki se ji je poklicno posvetil. Napisal je kar 12 knjig basni. Ob obveznem moralnem nauku je največ pozornosti posvečal prikazovanju dogodkov in oseb ter dialogu. Nazorni opisi se pogosto prepletajo s satiro, morala, ki jo učijo, pa je racionalistična. V Trstu se je na današnji dan leta 1871 rodil gornik in botanik Albert Bois de Chesne, ki je izviral iz stare francoske hugenotske družine. Že v tržaški gimnaziji se je navdušil za naravoslovje. Kar 20 let je upravljal veliko gozdno posestvo v Slavoniji. Leta 1925 ga je prodal in kupil podobno v Trenti, kjer je pred 90-imi leti ustanovil botanični vrt Julijana in o njem napisal knjigo. Podrobneje o vrtu ob njegovem 90-em jubileju kustosinja za botaniko Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Špela Novak: 11.6. Na današnji dan leta 1911 se je v Trstu rodil arhitekt Eduardo Adolfo Corradini, po poroki staršev pa je postal Edo Mihevc. Gimnazijo in arhitekturo je študiral v Ljubljani, kjer je do druge svetovne vojne delal v tamkajšnjih projektivnih birojih in se že leta 1941 pridružil partizanom. Po vojni je bil jugoslovanski gospodarski pooblaščenec v Trstu. Kasneje je delal v slovenski vladi in vodil gradnjo Litostroja. Zatem je projektiral veliko stanovanjskih naselij, leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado za arhitektonsko in urbanistično ureditev Lucije. O tej in drugih nalogah je povedal: "V doberdobskem odseku je zopet oživilo artiljerijsko delovanje. Vzhodno Selc je prišlo do pehotnih bojev, ki so se končali za naše čete s popolnim vzdržanjem njihovih postojank. Južno Suganske doline so zelo močne laške sile napadle našo fronto med hriboma Cima Dieci in Monte Zebio. Sovražnik je zavrnjen povsod, mestoma v boju moža proti možu", tako je sobotna Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno sporočilo z Dunaja. Ta mesec suhga če vremena, kleno zrnje je ječmena; obilno če dežuje in gromi, le pičlo bo ječmena in rži. V Nottinghamu se je na današnji dan leta 1961 rodil klaviaturist Andy Fletcher. Najprej je igral bas kitaro v različnih zasedbah, zatem pa se je preusmeril na sintetizator in z bratoma Gore ustanovil skupino Depeche mode. Status mednarodne ikone pop glasbe so si prislužili z inovativnimi zvočnimi eksperimenti in uporabo vzorčenja, s čimer so vplivali na marsikaterega producenta elektro, tehno in house glasbe. Nastopili so tudi v Ljubljani. Prisluhnimo skladbi Walking in my shoes
Izid državnofilozofskega dvogovora Thomasa Mora izzove leta 1536 v Angliji polemike o možnostih sodelovanja morale in politike. Glavni del spisa predstavlja opis vzorčne države na otoku Utopija. "Sovražnik je našo fronto med morjem in Grižami zvečer in ponoči najmočneje obstreljeval s topovi in neprestano napadal. Najsrditejši sovražni napori so bili tokrat naperjeni proti robu vzhodno Tržiča, ki so ga naše vrle domobranske čete vzdržale popolnoma proti sedmim napadom. Pred Vrhom sv. Mihela je že naš topovski ogenj preprečil prodiranje laške pehote", tako je na današnji dan leta 1916 pisala sredina Edinost. V Čiginju se je na današnji dan leta 1921 rodil Vladimir Kavčič, francoski pesnik z imenom Jean Vodaine. Obiskoval je francoske šole in se temeljito pofrancozil. Napisal je več kot deset pesniških zbirk, za zbirko Le Toron noir je prejel Verlainovo nagrado. Ob 80-i obletnici so v Tolminu pripravili pregledno razstavo Vodainovih del, pesnik in tiskar pa se je tako spominjal rodne grude: "Splošna stavka se nadaljuje, dokler ne dosežemo svojih pravic; Delovno ljudstvo vztraja, kljub temu, da je Zavezniška vojna uprava proglasila stavko za »nezakonito«, ker, po izjavah ljudstva, ne more odstopiti niti korak od zahtev, ki niso nič drugega kot osnovne človeške pravice." Sobotni Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 pisal tudi o solidarnosti delavcev iz Marseilla. Slovenska osamosvojitvena vojna je zahtevala 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. O umirjanju razmer na današnji dan leta 1991 priča tudi naslednji kolaž arhivskih posnetkov: Je mesec moker in hladan, v gnilobi rad je sad končan. Na današnji dan leta 1896 se je pri Svetem Ivanu v Trstu rodil skladatelj Karol Pahor. Kompozicijo je študiral na Dunaju, violino pa v Bologni. Partizanstvo je bilo njegovo najplodnejše ustvarjalno obdobje. Prisluhnimo odlomku oddaje Partizanski skladatelji iz leta 1959, v kateri je Karol Pahor pripovedoval o nastanku Lirične koračnice: Povojno obdobje je v Pahorjevi ustvarjalnosti izrazito instrumentalno. Prisluhnimo Pahorjevi priredbi narodne pesmi Pa se sliš, ki jo poje Komorni zbor Ave:
John Sloate, poveljnik ameriške vojske na Tihomorski obali, je na današnji dan leta 1846 zasadil drog z ameriško zastavo v Montereyju in tako razglasil Kalifornijo za del Združenih držav Amerike. "»Züricher Zeitung« piše: Z ozirom na rusko ofenzivo je važno dejstvo, da krajša fronta na italijanskem bojišču zahteva manje čet. Na vsak način treba - poudarja švicarski list - priznati, da so Avstrijci kaj spretno izvršili to skrajšanje tirolske fronte," tako je analizo dogodkov na tirolski fronti povzela na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost. "Teden dni splošne stavke do uresničenja naših zahtev! Mine, bombe, bencin in vžigalna sredstva uporabljajo proti slovenskim ustanovam v Gorici," je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. V Beogradu se je na današnji dan leta 1946 rodil zgodovinar Peter Vodopivec. Za monografijo "Od Pohlinove slovnice do samostojne države: Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja" je leta 2008 prejel nagrado Klio in o njej povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1966 umrl bančnik August Tosti. V Ljubljani je končal trgovsko Mahrovo šolo. Ob nastanku Jugoslavije je ustanovil delniško družbo, ki je s slovenskim kapitalom prevzela dunajski Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Po vojni so zavod nacionalizirali skupaj z njegovo hišo, zaprt je bil do leta 1952, ko se je znašel na cesti. Tedaj ga je rešil njegov nekdanji uslužbenec Niko Kavčič, v službi pri upravi državne varnosti. S sprejemom brionske deklaracije se je na današnji dan leta 1991 končala osamosvojitvena vojna za Slovenijo. Živčnih pogajanj se je nekdanji član jugoslovanskega predsedstva in slovenski predsednik Janez Drnovšek takole spominjal: Mrzel in moker mali srpan, trtnemu sadu je močno v bran? V Rimu je na današnji dan leta 1656 rodil skladatelj, violinist in organist Michelangelo Rossi. Pisal je madrigale in v Rimu tudi opere, čeprav je slovel kot izvrstni baročni violinist. Pianist Gojimir Demšar je posnel Rossijev Allegro za klavir:
Danes se spominjamo pobudnika prvih turističnih potovanj. Na današnji dan leta 1841 se je na železniški postaji v angleškem mestecu Leicester zbralo 570 ljudi, ki jih je Thomas Cook povabil na posebno vožnjo v Loughborough. Turizem danes sodi med vodilne gospodarske panoge. Presežek denarja in časa, kar omogoča turizem, se je začel z industrijsko revolucijo. "»Zeit« piše o govoru socialnodemokratskega poslanca Strobla v pruskem deželnem zboru: "Ogromne žrtve, ki jih mora narod doprinašati v krvi in imetju ter ob sedanjih draginjskih razmerah tudi v zdravju, se ne smejo poplačati s tem, da bi se morda narodu naprtila ogromna nova bremena z indirektnimi davki, namesto, da bi se poskrbelo za to, da bi se navalilo kolikor le mogoče malo direktnih davkov na imovite sloje," je na današnji dan leta 1916 v rubriki Razne politične vesti pisala tržaška Edinost. "Primorsko ljudstvo v borbi za osnovne človekove pravice, svobodo in demokracijo! Fonda Savio, predsednik CLN, njegovi sodelavci ter vsi osebni krivci - fašistična svojat - ki se je zatekla v Trst, morajo biti za zločinska nasilja nad našim ljudstvom in njegovimi ustanovami aretirani," je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik S podpisom pariškega premirja se je na današnji dan leta 1973 končala vietnamska vojna. V Sloveniji smo na današnji dan leta 1991 še poročali o posledicah vojnih spopadov, o čemer priča lepljenka shranjenih tedanjih radijskih oglašanj drugega vojnega četrtka: Dež na dan sv. Cirila in Metoda, orehe in kostanj ogloda.//Če Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. Louis Réard, sicer avtomobilski inženir in oblikovalec oblačil, je na današnji dan leta 1946 na priljubljenem pariškem bazenu Molitor predstavil dvodelne kopalke trikotne oblike, ki jih je imenoval bikini, najbrž po tihomorskem atolu, na katerem so prvega julija Američani izvedli zračni jedrski preizkus. Odziv je bil presentljiv, tako da je njegova tovrana kopalk izjemno uspešno poslovala polnih 40 let. V naši soseščini je k temu pripomogel tudi Edoardo Vianello s popevko Abbronzatissima:
Na današnji dan leta 1546 je umrl tržaški škof, humanist in pesnik Peter Bonomo. Humanistiko je študiral v Bologni, na Dunaju in v Trstu. Pod vplivom Erazma Rotterdamskega je postal privrženec reformacije. V slovenski kulturni razvoj je posegel kot Trubarjev učitelj. V Philadelhiji so na današnji dan leta 1776 predstavniki dotedanjih 12-ih britanskih kolonij objavili deklaracijo o neodvisnosti Združenih držav Amerike, s čimer so severnoameriške kolonije prekinile vse stike z Veliko Britanijo. Arabski uporniki so na današnji dan leta 1916 slavili prvo zmago proti otomanskemu cesarstvu, zasedli so Meko. Pod poveljstvom ashrafa al-?usayna ibn ?Ali Himma so ob britanski podpori zasnovali hašemitsko kraljestvo Hegiaz. Na današnji dan leta 1941 se je v Zagrebu rodil pesnik Tomaž Šalamun. Po končani maturi na koprski gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz zgodovine umetnosti, vendar se je s pomočjo različnih štipendij v tujini posvetil pesniškemu ustvarjanju. Izdal je celo vrsto pesniških zbirk, zanje je prejel vrsto nagrad. Ob izidu zbirke "Dva brata skozi ista vrata" je Karin Sabadin na predstavitvi v Piranu povedal: "Četrti dan splošne stavke, četrti dan potrjene enotnosti antifašističnih slovanskih in italijanskih delovnih množic; Odločen odgovor na teror CLN-a in jasen opomin onim, ki odločajo o naši pripadnosti." S temi naslovi je na današnji dan leta 1946 izšel četrtkov Primorski dnevnik Na današnji dan leta 1991 so enote Teritorialne obrambe in milice po spopadih in mukotrpnih pogajanjih prevzemale mejne prehode, stražnice in vojašnice. Novo zaostritev pa je v pogajanjih sprožil ultimat jugoslovanskega predsedstva Sloveniji, zato prisluhnimo kolažu arhivskih posnetkov: Kukavica se oglaša do sv. Urha./Sv. Urh in sv. Marjeta kače paseta/Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase. V Lawrencevillu, danes že delu Pittsburgha, se je na današnji dan leta 1826 rodil oče ameriške glasbe, Stephen Collins Foster. Napisal je več kot 200 pesmi in jih uglasbil za 'minstrelsy', ki je mešanica popevk in skečev. Prisluhnimo znameniti Fosterjevi skladbi Oh Susana, poje Carly Simon ob spremljavi svojega orkestra:
V Kopru se je na današnji dan leta 1826 rodil pravnik in politik Henrik Martinak. Oče Luka je bil profesor na koprski in ljubljanski gimnaziji, od koder je Henrik odšel na Dunaj študirat filozofijo in pravo. V Ljubljani je bil odbornik Bleiweisovega Slovenskega društva, v tedanje nemške časopise je pisal v prid Slovencem. Podrobneje o njem zgodovinar Stane Granda: "V južnem odseku doberdobske planote Lahi nadaljujejo srdit artiljerijski ogenj in napade v okolišu vzhodno Selc. Tudi med Brento in Adižo so se ponavljali brezuspešni sunki proti številnim mestom fronte. V ortlerskem okolišu smo priborili vrhove Cristalla. Včeraj smo ujeli 500 Lahov, "je na današnji dan leta 1916 pisala torkova Edinost. "Združeno delovno italijansko-slovensko ljudstvo, združeni kmetje, delavci in intelektualci; Branimo najdražje - demokracijo - svobodo; Splošna stavka v vsej coni A se nadaljuje: strnjenost in enotnost dokazujeta upravičenost zahtev demokratičnega ljudstva; Zato zahtevamo aretacijo vodilnih krogov CLN, odgovornih za nasilje nad našim ljudstvom ter aretacijo osebnih krivcev za nasilje, izločitev fašističnih tolp in vojnih zločincev," je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal sredin Primorski dnevnik. Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji na današnji dan leta 1991 krenila gardna oklepno mehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Armada se je začela umikati iz Sežane in Kozine. Z mejnega prehoda Krvavi potok je tedaj poročal Leon Horvatič. Prisluhnimo še povzetku drugih shranjenih posnetkov: Mrzel in moker srpan trtnemu godu močno je v bran./ Julij mora biti vroč in suh, da bo letina dobra V pariškem stanovanju so na današnji dan leta 1971 našli mrtvega pevca rock zasedbe Doors, Jima Morrisona. Ta dogodek je postal legendaren, saj je izšlo več knjig o drugačnem razpletu izčrpane rockovske zvezde, ki je z verzi, nastopi in s svojo uporniško usodo vtisnila pečat generacijam mladih po svetu. Zato prisluhnimo znani skladbi Riders on the storm:
Na današnji dan leta 1566 je umrl astrolog in zdravnik Michael de Notredame, bolj znan kot Nostradamus. Zbirka prerokb z naslovom Centaurics še dandanes vznemirja številne duhove. Na današnji dan leta 1896 se je v Podmelcu pri Tolminu rodil pisatelj Ciril Drekonja. Po učiteljišču v Gorici in Ljubljani je poučeval na Primorskem, fašisti so ga premestili v Piemont, odkoder je zbežal in začel poučevati na Štajerskem. Nemci so ga aretirali, ko se je odpravljal v partizane, s skupino 25 talcev so ga kasneje odpeljali v Šentvid pri Ljubljani, kjer so ga januarja 1944 ustrelili. Napisal je Tolminske narodne pravljice. Na vzhodni fronti prve svetovne vojne se je na današnji dan leta 1916 začela ofenziva ruske carske vojske v Armeniji. Že naslednji dan so Rusi s pomočjo armenskih prostovoljcev zavzeli Erzincan, pomembno železniško križišče. "V času, ko odločajo o naši prihodnost v Parizu; Naša rešitev je Jugoslavija; Strnjenost in enotnost v splošni protestni stavki v coni A naj bo kot naše najmočnejše orožje, opozorilo zunanjim ministrom v Parizu," je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik. V Ketchumu, v ameriški zvezni državi Idaho, je na današnji dan leta 1961 v 61-em letu naredil samomor pisatelj in nobelovec Ernest Hemingway. Bil je osrednja osebnost takoimenovane izgubljene generacije, izpraznjene zaradi prve svetovne vojne. Večino življenja je preživel pustolovsko. Roman Komu zvoni je napisal na osnovi pričevanj, o čemer podrobneje ravnateljica Tolminskega muzeja, Damjana Fortunat Černilogar: Drugi julij leta 1991 je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo, na Primorskem je bilo tedaj najbolj dramatično na Fernetičih, od koder je poročal Iztok Jelačin: Spominjamo se edine primorske žrtve, Stanislava Požarja. Radovan Lukman, tedaj poveljnik postojnskih policistov, je leta 2005 razkril okoliščine tragične smrti: Drugi dan malega srpana lepo, tudi še 40 dni bo lepo. V Firencah je na današnji dan leta 1591 umrl lutnjist, skladatelj in glasbeni teoretik Vincenzo Galilei. Oče znamenitega astronoma in fizika Galilea in lutnjista Michelangela je bil vidna osebnost pozne renesanse. Kot solist je igral v Camerati fiorentini dei Bardi. Napisal je dve knjigi madrigalov, skladbe za lutnjo in glas. Kitaristka Tatjana Kukoč je posnela Saltarello Vincenza Galileia
Po starem rimskem koledarju je bil julij peti mesec, quintilis. Od koledarske reforme Julija Cezarja naprej, leta 46 pred našim štetjem, pa so po njem poimenovali sedmi mesec v letu. Julij ima še kopico imen, na primer žetnjek, pšeničnik, senenc, Jakobov mesec, srpnik, v Reziji ga imenujejo sešelador, sedemnik in sredoleten. Na današnji dan leta 1646 se je rodil nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm Leibniz, utemeljitelj integralnega diferencialnega računa. Vsako število je možno izraziti s številkama 0 in 1. Dualni sistem je kasneje omogočil razvoj računalništva. Leibniz je pravno svetoval različnim evropskim vladarskim hišam. Anarhizem zavrača vsako obliko gospodovanja človeka nad človekom, zavzema se za skupno življenje na podlagi pravičnosti, enakosti in vzajemnosti. Na današnji dan leta 1876 je v Bernu umrl Mihail Aleksandrovič Bakunin, zastopnik kolektivističnega revolucionarnega anarhizma. Danes se spominjamo začetka krvave bitke prve svetovne vojne ob reki Somme leta 1916. Francosko-britanske čete so štiri mesece brez uspeha napadale, Britanci so prvič uporabili oklepno vozilo z gosenicami - tank. Nemške in britanske enote so izgubile po pol milijona vojakov, francoske pa 200 tisoč. Združene države Amerike so na današnji dan leta 1946 izvedle zračni jedrski preizkus moči 23 kilotonov, oziroma 96 terajoulov, na tihomorskem atolu Bikini, od koder so prebivalce preselili. Ob 25. obletnici osamosvojitvene vojne se najprej spomnimo dogodkov v Črnem Vrhu nad Idrijo, od koder je poročal Filip Šemrl: Sicer pa je ta dan v Sloveniji minil v znamenju mukotrpnih pogajanj o umiku armadnih enot: Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo./Če na obiskovanja dan ni lepo, dež ves mesec naletaval bo. Na današnji dan leta 1961 se je v Sandringhamu rodila Francis Spencer, princesa Diana, nekdanja soproga prestolonaslednika princa Charlesa. Lady Di je bila zelo priljubljena. Umrla je leta 1997 v prometni nesreči. Glasbeno se je spominjamo s pesmijo Eltona Johna, Candle in the wind
V Gorici se je na današnji dan leta 1881 rodil univerzitetni profesor elektrotehnike, Miroslav Plohl. Podrobnje o njem Sandi Sitar: "Včeraj popoldne so začeli Italijani posamezne dele naše fronte na doberdobski planoti živahneje obstreljevati. Zvečer je delovalo veliko število težkih baterij proti Vrhu Sv. Mihela in okolišu Šmartina. Uneli so se, zlasti na Vrhu sv. Mihela, pri Sv. Martinu in vzhodno Vermeljana zelo srditi boji, ki še trajajo. Vsi sovražnikovi sunki so bili odbiti, deloma s protinapadi," je na današnji dan leta 1916 pisala petkova Edinost. »Ministri so preučevali nov francoski kompromisni načrt o tržaškem vprašanju in se niso sporazumeli o sklicanju mirovne konference« je na današnji dan leta 1946 iz Pariza poročal nedeljski Primorski dnevnik in napovedal ponedeljkovo nadaljevanje pogovorov. V Ljubljani je na današnji dan leta 1971 umrl znanstvenik pravnih ved, rektor in diplomat Leonidas Pitamic. Še ne 22-leten je z odliko diplomiral na dunajski pravni fakulteti in doktoriral leta 1908. Po razpadu Avstrije je sodeloval na pariški mirovni konferenci, kjer je bil soustanovitelj ljubljanske pravne fakutete. Po vrnitvi so ga izvolili za prvega dekana z nastopnim predavanjem Pravo in revolucija, ki je izšlo v knjižni obliki, o tem podrobneje akademik Marijan Pavčnik: Ob 9. uri na današnji dan leta 1991 se je oglasil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. Teritorialci so zavzeli center zvez nad Senožečami. Z devetimi zaplenjenimi tanki so pri Novi Gorici organizirali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Prisluhnimo odlomkom arhivskih posnetkov/ Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča. Harmonikar Lojze Hlede, ki se je rodil na današnji dan leta 1946 v Števerjanu, je glasbeni samouk. Gradbeni podjetnik je svoje življenje zapisal glasbi. Leta 1968 je ustanovil narodno-zabavni ansambel, ki je posnel 5 plošč in kaset, čez dve leti je organiziral prvi števerjanski festival narodnozabavne glasbe, česar se je leta 2009 tako spominjal: Prisluhnimo skladbici ansambla Lojzeta Hledeta, Veselo na ples
Na Dunaju je na današnji dan leta 1671 umrl duhovnik Luka Knafelj, ki je veliko naredil za slovenske študente, o čemer podrobneje zgodovinar Peter Vodopivec: Zaradi šibkosti avstroogrske vojske se je vrhovno poveljstvo na današnji dan leta 1916 odločilo za uporabo bojnega plina na območju Martinščine, zaradi česar je v bitki umrlo 2 tisoč 700 italijanskih in nekaj avtroogrskih častnikov in vojakov. Ofenzivo na Tirolskem so po uspešnem prodiranju na planoti Arsiero - Asiago avstroogrske enote morale ustaviti, saj je ruska armada pod poveljstvom generala Alekseja Brusilova porazila avstroogrsko armado v Galiciji, zajela okrog 200 tisoč vojnih ujetnikov in nezadržno prodirala v Galicijo in Bukovino. "Ozemlje Julijske krajine in Trsta je bilo na nepravičen način odvzeto Jugoslaviji in izročeno Italiji. Narodi Jugoslavije se ne bodo mogli nikoli sprijazniti z drugo rešitvijo, kakor s to, da se ti kraji vrnejo v okvir njihove države," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Ob petindvajseti obletnici vojne za osamosvojitev Slovenije se danes spominjamo krvave bitke na Škofijah. Prisluhnimo povzetku arhivskega posnetka živčnih pogajanj, ki jih je tedaj posnel naš tonski mojster Boris Rabak: Ako na Petrovo dežuje, bodo orehi piškavi./Kadar kukavica še po Petrovem kuka, ne bo dobro leto./Sv. Peter in Pavel lep, brez dežnika greš lahko daleč po svet'. V Etterbeeku je na današnji dan leta 1966 umrl skladatelj, dirigent in pedagog Arthur Meulemans. Po študiju na konservatoriju Lemmens Institute se je posvetil poučevanju, med prvo svetovno vojno je v Bruslju dirigiral radijskemu in filharmoničnemu orkesteru. Skladateljsko je pisal po vzoru impresionističnih mojstrov. Prisluhnimo orkestrski skladbi May Night:
Na današnji dan leta 1586 je v 78-em letu v Derendingenu umrl Primož Trubar, oče slovenske knjižne besede, protestantski reformator, ki je velik del življenja preživel z in med Primorci. Leta 1550 je izdal Katekizem in Abecedarij, prvi slovenski knjigi, sledile so jim Cerkovna ordunga, Hišno postilo in druge. Profesor Edo Škulj je podrobno raziskal Trubarjevo glasbeno dediščino in o vzpodbudah zanjo povedal: "Na Vrhu sv. Mihela je na stotisoče granatnih rup in moštvo hodi mimo njih, ne da bi se menilo zanje, kakor se tudi ne menijo za topovske kroglje, ki se niso razletele. Sploh je ni niti ene pedi zemlje na vsej tej kraški planoti, da bi ne bili po njej raztreseni kosi kovine. Šrapnelske krogljice, drobci granat, patronskih strožnic užigal itd. Največji vtisk napravljajo velikanske granate, ki se niso razletele," je na današnji dan leta 1916 v sredini Edinosti pisal njen dopisnik z doberdobskega dela fronte. Igralka Ivanka Mežan se je rodila na današnji dan leta 1926 v Mariboru. Najprej se je uveljavila z vlogami mladostnic v slovenskih ter tujih klasičnih in sodobnih dramah, nato pa prevzemala čedalje bolj zahtevne, zrele ženske like. Veliko je igrala tudi v slovenskih filmih, za kar so se ji zahvalili s poklonom v divaškem muzeju slovenskih filmskih igralk leta 2014. "Podpredsednik Kardelj o rešitvi tržaškega vprašanja: Edina rešitev je jugoslovanska suverenost nad Trstom," tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik. Po dramatičnih dogodkih vojne za osamosvojitev so na današnji dan leta 1991 slovenske enote po vseh pokrajinah začele vzpostavljati ravnotežje. Prišlo je do prvega poskusa mednarodnega posredovanja. Prisluhnimo krajšemu povzetku arhivskih posnetkov/ Preveč dežja v rožnicvetu nič kaj ni po volji kmetu./Če je v dežju trte cvet, malo teče vina v klet. V Amondansu se je na današnji dan leta 1806 rodil kitarst in skladatelj Napoleon Coste. 24-letnega ga je v Parizu v uk vzel Fernando Sor in kmalu je zaslovel kot vrhunski kitarist. Nesreča ga je prisilila, da se je posvetil komponiranju. Prisluhnimo skladbi Valse Favorite, ki jo je posnela kitaristka Ekaterina Pušarenko:
V Podmelcu se je na današnji dan leta 1896 rodil tigrovec Peter Bizjak- Skala. Zaposlil se je kot nameščenec pri obmejnem komisariatu na Jesenicah in leta 1926 organiziral tajni kanal za prenašanje slovenske literature na Primorsko. Izsledili so ga po zaplembi pisma Simona Kosa iz Ruta, ki je naročal literaturo. Po mučnem zaslišanju so ga upokojili. Nacisti so ga kmalu zatem aretirali in zaprli v Celovcu, od koder se je rešil ob koncu vojne. "Na primorski fronti je sovražnik od časa do časa z artiljerijo obstreljeval naše postojanke med morjem in Sabotinom. Vzhodno Polazza je prišlo do bojev z ročnimi granatami. Ponoči so tri torpedovke in en motorni čoln poizkusili nenadno napasti Piran: ko so začele streljati naše obrežne baterije, so sovražne ladje pobegnile. Na koroški fronti se je po napadih v plockenskem odseku, ki so jih odbile naše čete, bojno delovanje omejevalo na topovski ogenj," je na današnji dan leta 1916 pisala ponedeljkova Edinost. "Ves napredni svet podpira pravično zahtevo po priključitvi Trsta k Jugoslaviji," je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil vrsto poročil iz Pariza. Na današnji dan leta 1991 se je začela vojna za samostojno Slovenijo. V arhivu hranimo pričevanje Amadea Žigona, vodje izmene postaje mejne milice na Lazaretu: Aleksander Dekleva se je tako spominjal prvega strela: Razjarjeni ljudje so postavljali barikade, na Kozini so enote JLA ustavili z živim zidom. Tako se je vojna na Primorskem začela dan prej kot v drugih delih države. Zakaj v Ljubljani niso ukazali takojšnjega upora, je ob petletnici osamosvojitve pojasnil tedanji obrambni minister Jelko Kacin, ki je med osamosvojitveno vojno opravljal naloge ministra za informiranje: ga-11377/3. Ljubljana je bila tega dne v znamenju zgodovinske osamosvojitvene proslave, na kateri je govoril Milan Kučan, tedanji predsednik predsedstva Slovenije. Prisluhnimo odlomku: Če rožnika toplo dežuje, orehom slabo prerokuje. V New Yorku se je na današnji dan leta 1946 rodila skladateljica Janice Giteck. Po končanem študiju na Mills Collegu v bližini San Francisca se je vrnila v rodno mesto in se na Berkleyju posvetila raziskovanju indonezijske ljudske glasbe, kar je kasneje vnašala v svojo ustvarjalnost. Prisluhnimo skladbi Breathing Songs from a Turning Sky:
Neveljaven email naslov