Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1133 epizod
1133 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe. V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica. V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt. Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe. V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu. V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Na današnji dan leta 1506 se je v španski Navarri rodil jezuit in misijonar Frančišek Ksaverij. Kot papeški in kraljevi odposlanec je deloval v Indiji, Malaji, na Molukih ter na Japonskem in Kitajskem. Na današnji dan leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff. Proslavil se je v bitki pri Helgolandu leta 1864, še posebej pa dve leti kasneje, v bitki pri Visu, kjer je premagal bistveno močnejše italijansko ladjevje, o čemer podrobneje kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od 5. na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena izven boja, uničili veliko železarno pri Whitbyu s plavži in obsežnimi napravami," tako je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost seznanila svoje bralce. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Rodila se je na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2007 je ob koncu mandata rektorice Univerze na Primorskem povedala: Znanstveno se posveča predvsem večjezični vzgoji in multikulturnosti. "Ob odhodu medzavezniške komisije," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 pisal o nameri komisije, da nemudoma odpotuje v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih predložila namestnikom zunanjih ministrstev. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi./Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni Med zbiralci slovenskih narodnih napevov gre posebno mesto folkloristu in zborovodji Francetu Maroltu. Dolga leta je vodil folklorni in Glasbeno narodopisni inštitut. France Marolt je umrl na današnji dan leta 1951 v Ljubljani. Prisluhnimo sklepnemu odlomku arhivske oddaje, ki jo je ob 20-i obletnici smrti Franceta Marolta pripravil glasbeni urednik Ivan Silič in zgodovinskemu posnetku pesmi Lipa zelenela je pred kulturnim molkom
V bitki za Thapsus, današnji Ras Dimas v Tuniziji, je na današnji dan leta 46 pred našim štetjem vojska desetih legij Julija Cezarja premagala senatorsko vojsko pod poveljstvom Quinta Cecilia Metella Pia Scipiona Nasica in zaveznika Giube I. Mavretanskega. Tako si je Cezar zagotovil prevlado v Afriki in utrdil svojo absolutistično oblast. V Sežani se je na današnji dan leta 1901 rodila igralka Ema Starc. Po izpopolnjevanju na Dunaju je od leta 1924 nastopala v mariborskem Narodnem gledališču, od leta 1941 pa v ljubljanski Drami. V partizanih je bila ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je v Trstu nastopala do leta 1960. V arjivu hranimo njeno recitacijo pesmi Marije Mijot: Tatjana Malec je leta 2007 izdala pesniško zbirko Gorečka v spomin na Emo in o njej povedala: Nemški državni zbor je na današnji dan leta 1916 v Berlinu potrdil neomejeno podmorniško vojno, kar je čez leto dni privedlo do vstopa Združenih držav Amerike v prvo svetovno vojno na strani antante in posledično nemški poraz. "Narodnost velike večine prebivalstva, volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentirana v toku strašne borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje - vse vpije, vse to kriči svetu dejstvo: Tukaj je Jugoslavija." Ta citat doktorja Antona Melika je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 uokviril na prvi strani. Na Kamnem pri Kobaridu se je na današnji dan leta 1951 rodil slikar in grafik Rudi Skočir. Po končani specialki za slikarstvo na ljubljanski akademiji se je kasneje izpopolnjeval v Parizu. Slike in grafike je razstavljal na 80-ih samostojnih razstavah doma in na tujem, 130 krat pa na skupinskih razstavah in ex temporih. Leta 2002 je v Medani povedal: Če Siksta je polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. Quadrofonia je bil poskus glasbene industrije v sedemdesetih letih, ki se zaradi drage predvajalne naprave ni obnesel. Na današnji dan leta 1976 je izšel prvi quadrofonični filmski posnetek "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones". Zasedba The Who je tri leta kasneje izdala posnetek rock opere Quadrophenia, mi pa v sedanji stereofonski izvedbi prisluhnimo omenjenemu prvencu "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones"
Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele na današnji dan leta 1896 v Atenah z geslom 'Hitreje, višje, močneje." Po antičnem zgledu jih je obudil baron Pierre de Coubertain. Ženske sodelujejo na igrah od leta 1900, prve zimske olimpijske igre pa so organizirali leta 1924. Grki so prve olimpijske igre priredili leta 776 pred našim štetjem, prepovedal pa jih je rimski Cesar Teodizij leta 394. Po ruski zmagi na kavkaški fronti med janursko bitko pri Köprüköjyu so enote carske Rusije v začetku ferbuarja začele napadati otomanske čete v Trabzonu na Črnem morju, kjer so se boji nadaljevali vse do današnjega dne, 15. aprila leta 1916. Na Zahodni fronti pri Verdunu so enote nemške armade zasedle Haucourt v Argonih po večdnevnem bomardiranju. "Nasilstvo nad Slovenci v Trbižu," tako je petkov Primorski dnevnik naslovil poročilo ob obisku medzavezniške komisije v Trbižu v Videmski provinci. Šovinistični demonstranti so napadli stanovanje doktorja Alojzija Dolharja in Jožefa Križmana. Škvadristične tolpe so se vozarile po trbiških ulicah in na kamionih z dolgimi kljukami trgale jugoslovanske in druge zastave z rdečimi zvezdami, ki so visele z oken in balkonov hiš. Še spominski utrinek na burne čase razpadanja bivše Jugoslavije. Tedanje dogodke je na današnji dan leta 1991 v Primorskem dnevniku Ida Kogej tako komentirala: Malemu travnu ne zaupaj, čeprav je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. Ameriški skladatelj Charles Edward Ives je že leta 1908 začel pisati svojo tretjo simfonijo, ki jo je po nekaterih virih hotel dirigirati Gustav Mahler z newyorškimi filharmoniki, vendar je po njegovi smrti leta 1911 ostala v mapi. Šele leta 1946 se je nadnjo navdušil skladatelj in dirigent Lou Silver Harrison in za krstno izvedbo avtorju na današnji dan prislužil Pulitzerjevo nagrado za glasbo, zato prisluhnimo odlomku v izvedbi BBCjevega simfoničnega orkestra z dirigentom Davidom Robertsonom
Matematični navdušenci danes praznujejo dan kvadratnega korena, torej dan, ko je letnica kvadrat dneva in meseca, kar se zgodi le devetkrat v stotih letih. Dan kvadratnega korena je bil nazadnje 3. marca 2009. Na današnji dan leta 56 pred našim štetjem so si vojskovodje Gaj Julij Cezar, Mark Licinij Kras in Gnej Pompej razdelili oblast in države rimskega cesrstva, leta 186 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Antonius Caracalla, ki je prišel na oblast tako, da je dal ubiti sovladarja in brata Geta ter njegovih 20 tisoč privržencev. Nezadovoljstvo provinc je pomiril z zakonom o državljanskih pravicah, v Rimu pa je dal zgraditi slovite terme. Zaradi velikih žrtev v bitki za Verdun, v kateri so do konca marca Nemci izgubili kar 81 tisoč 607 vojakov se je poveljnik nemškega vrhovnega štaba, general Erich von Falkenhayn, odločil za nadaljevanje ofenzive, čeprav je na današnji dan leta 1916 ugotovil, da imajo Francozi še dovolj rezerv, nemške pa so bile že omejene, vendar se je napad nadaljeval. Borec za državljanske pravice črncev, Martin Luther King, se je se že kmalu po doktoratu iz bogoslovja posvetil organiziranju nenasilnega civilnega upora ameriških črncev. Ob stoletnici odprave suženjstva so črnci organizirali pohod v Washington. Tedaj je Martin Luther King imel znameniti govor o viziji pravičnejše prihodnosti: Leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Ubili so ga v Memphisu na današnji dan leta 1968, ko je prišel podpret nenasilno akcijo delavcev. Na današnji dan leta 1991 smo prezrli vest stoletja. V beograjski zvezni skupščini so namreč ugotovili, da Jugoslavije ni več, je v napovedi svojega komentarja zapisal Tomaž Dimic: Če je april deževen, kmet ne bo reven/ Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča. V Woburnu, v ameriški zvezni državi Massachussetts, se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka Margo Sylvia Lopez. Vokalnemu kvartetu The Tune Weavers se je z bratom Gilbertom pridružila leta 1956, zatem ko sta v duetu že nastopala v Bostonu. Prisluhnimo prvi veliki uspešnici Happy, Happy Birthday Baby
V kraju Pieve Tesino na Tridentinskem se je na današni dan leta 1881 rodil novinar in politik Alcide De Gasperi. Ob koncu prve svetovne vojne je kot poslanec avstroogrskega parlamenta podprl pravico do samoodločbe narodov. Leta 1919 se je pridružil Ljudski stranki Italije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal: V Hraščah se je na današnji dan leta 1891 rodil pilot in izumitelj Juri Kraigher. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je bil prostovoljec v srbskem letalstvu. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1936 na poskusnem poletu z letalom Lockheed electra dosegel svetovni hitrostni rekord in preletel Ande. V drugi svetovni vojni je kot polkovnik vodil oddelek za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev. O podvigih Jurija Kraigherja podrobneje Sandi Sitar Po marčevski zasedbi trdnjave Douaumont je nemška vojska zasedla na današnji dan leta 1916 še položaje nekaj kilometrov južneje na območju Bois de Caillette. "Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji, " je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. V Izoli je na današnji dan leta 1991 umrl igralec Stane Starešinič. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je leta 1951 najprej začel nastopati v ljubljanski Drami, vendar se je istega leta preselil v Trst. V Slovenskem stalnem gledališču je igral do upokojitve, v arhivu hranimo literarni večer, na katerem je Stane Starešinič posnel Hamletov monolog: Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča/ Malega travna presuho - ni kmetu kaj ljubo, dež če večkrat prisori, srčno ga veseli. Leta 1924 je Jean Sibelius skomponiral svojo zadnjo simfonijo, ki je plod dolgotrajnega glasbenega eksperimentiranja. Sprva jo je naslovil Fantasia simfonica, vendar jo je kasneje preimenoval, tako, da so na današnji dan leta 1926 zaigrali 7. simphonijo v C-duru, zato prisluhnimo odlomku 2. stavka. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Herbert von Karajan
Po smrti očeta Ferdinanda je na današnji dan leta 1416 sin Alfons zasedel aragonski kraljevi tron. Z vojaškimi pohodi in s spletkami je postal kralj Valencije, Sardinije, Korzike, Neaplja, Majorke, barcelonski in knez drugih katalonskih kneževin. "V Nemčiji urede v kratkem preskrbovanje prebivalstva z mesom popolnoma enotno za vso državo. Posledica te uvedbe bo seveda »mesna izkaznica«, ki se uvede gotovo tudi v kratkem," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na Reki se je na današnji dan leta 1921 rodil novinar Vasilij Ventin. Po osvoboditvi je delal v redakciji tiskovne agencije Tanjug, leta 1951 pa se je zaposlil na naši radijski postaji, tedaj še delniški družbi Radiofonija. Urejal je poročila v hrvaškem jeziku, kasneje pa je do upokojitve leta 1983 delal v italijanskem programu naše radijske postaje. Leta 1974 je kot predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela tako nagovoril udeležence proslave ob 25-i obletnici naše radijske postaje: "Maršal Tito o jugoslovanski zunanji politiki; 100.000 ljudi je včeraj manifestiralo na ulicah Trsta; Manifestacije v koprskem okraju; Tretji dan gladovne stavke zaprtih antifašistov; Medzavezniška podkomisija v Tržiču". Naslovi prve strani torkove Primorskega dnevnika jasno pričajo o globini tržaške krize, zato so objavili poziv Tržačanom, naj se ob 17-ih zberejo na Trgu zedinjenja na manifestaciji svobodnega izražanja volje za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Nad Palomaresom v Španiji je ameriški bombnik trčil v preskrbovalno letalo in strmoglavil. V letalu so bile štiri jedrske bombe, kar je ameriška vlada priznala šele 2. marca. Bombe je iskalo 2000 vojakov, 20 vojnih ladij, 3 podmornice, 7 helikopterjev in 20 potapljačev. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele 2. aprila leta 1966. Malega travna presuho, ni kmetu kaj ljubo; dež večkrat prirosi, srčno se ga veseli/Mali traven ima devet vremen na dan. V Kyreniji se je na današnji dan leta 1901 rodil skladatelj, dirigent in pianist Anis Fuleihan. Uspešno je debitiral v newyorški dvorani Aeolian Hall, po letu 1928 je začel komponirati scensko glasbo za balete. Prisluhnimo Fuliehanovemu koncertu za theremin, elektronski instrument, na katerem je Clara Rockmore zaigrala Pastoralo
Na današnji dan leta 286 je rimski cesar Dioklecijan svojega tovariša Herkulija Maksimijana, dotedanjega tribuna in vrhovnega svečenika, povišal v Avgusta in mu prepustil v upravljanje zahodni del cesarstva, sam pa je naprej vladal na Vzhodu. Samuel Mory je na današnji dan leta 1826 patentiral motor z notranjim izgorevanjem. Med preizkusi je Morey ugotovil eksplozivnost terpentinovih hlapov, če jih mešamo z zrakom. Sestavil je motor z dvema cilindroma in karburatorejm, za zagon pa je uporabil električno iskro, kar je že povsem blizu današnjim motorjem. Med tehnične razvojne mejnike štejemo tudi na današnji dan leta 1891 vzpostavljeno telefonsko povezavo med Londonom in Parizom. "Nemci zavzeli z naskokom vas Malancourt in sosednje obrambne naprave zapadno Moze. Na desnem bregu je položaj neizpremenjen. Tri angleška letala sestreljena. Na ostalih bojiščih razven topovskih bojev nobenih važnih dogodkov," tako je na današnji dan leta 1916 v rubriki Pregled najnovejših dogodkov pisala sobotna izdaja tržaške Edinosti. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl novinar, politik in publicist Lado Pohar. Zaradi vojne je maturiral šele leta 1945, v Beogradu je končal diplomatsko šolo in ob delu diplomiral na Višji šoli za politične vede v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije je deloval na Primorskem. Aprila 1945 je postal glavni urednik Partizanskega dnevnika. Po vojni je sodeloval v pripravah na pariško mirovno konferenco in kasneje delal pri Tanjugu. Od leta 1951 do 1956 je bil direktor naše radijske postaje. Vtise je ob našem 45-em jubileju takole strnil: Zatem je Lado Pohar postal prvi direktor Televizije Slovenije, kjer je kasneje razvil Službo za spremljanje programa in jo uspešno vodil do upokojitve. Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril. Leta 1564 so Francozi prestavili koledarski začetek novega leta s 25. marca na 1. januar. Da se šaljenje na 25. marc ne bi ujemalo z velikonočnim tednom, naj bi Cerkev šego prenesla na 1. april. Francoskemu kralju Ludviku XIV. z vzdevkom 'sončni kralj' pripisujejo uzakonjenje 1. aprila kot dneva norcev in lažnivcev. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da mu je skoraj padla krona z glave. Na ramenih pa je ostala prav vsem, ki so na današnji dan leta 1986 po novici v Jutranjiku o razprodaji zasežene kave, dopoldne poklicali v tedanje dopisništvo. Branko Vuga je posnel nekaj njihovih izjav, prisluhnimo: Prvoaprilsko pa nam bo sedaj zapela Marjeta Ramšak
Mislim, torej sem. S tem začetnim aksiomom racionalističnega sistema metodičnega dvoma se je na današnji dan leta 1596 v La Hayu, današnjem Descartesu rojeni Rene Descartes zapisal v zgodovino, pa tudi z zakonom o lomljenju svetlobe. "Prevoz srbskih čet z otoka Krfa se je baje že začel. Ali neka grška vest trdi, da je le 40% spoznano sposobnih za orožje. Odpravljajo da jih v Makedonijo. S temi v nasprotju so druge vesti, ki trde, da ni nič res, da bi bila reorganizacija srbskih čet na Krfu že dovršena," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V rezijski Solbici se je na današnji dan leta 1941 rodil pesnik, pisatelj in socialni delavec Renato Quaglia. Licej in bogoslovje je obiskoval v Vidmu, doštudiral pa je v Veroni. Po dveletnem kaplanovanju v Karniji je v Belgiji študiral psihologijo in kmalu zatem opustil duhovniško službo. Leta 1977 je po potresu ustanovil kmetijsko zadrugo Ta rožina dolina in o njej povedal: Razvojne zamisli je opisal v dvojezični knjigi Rezija: jezik zemlje, jezik kruha, leta 1985 je izdal pesniško zbirko Baside. V Beogradu se je na današnji dan leta 1941 rodil špediter in ekonomist Zlatan Čok. Na Reki končal študij na ekonomskem oddelku Višje pomorske šole. Teoretična znanja je nadgradil s 50 letno prakso, tik pred osamosvojitvijo Slovenije je ustanovil pomorsko agencijo Savica in bil prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije in jo vključil v evropskoin svetovno zvezo, obenem pa izdal strokovna priročnika. Leta 2013 je sodeloval na okrogli mizi o prodaji Luke Koper in povedal: Primorski narodno-osvobodilni odbor o odgovornosti Zavezniške vojaške uprava za dogodke v preteklih dneh, tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil pismo zavezniški komisiji za preučitev razmejitvenih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo s podrobnim opisom škvadrističnih napadov na demokratične ustanove in ljudi v Trstu. Pomladi in mladosti skupne so lastnosti/Kdor spomladi ne seje, jeseni ne bo žel. V Charlestonu, v ameriški zvezni državi Južna Carolina, se je na današnji dan leta 1911 rodil jazz kitarist Frederick William "Freddie" Green. Že kot otrok je igral banjo, očetov prijatelj pa mu je razkril skrivnosti kitare. Po smrti staršev se je preselil v New York. Leta 1937 ga je v svoj kvartet povabil Count Basie, s katerim je igral skoraj pol stoletja. Prisluhnimo skladbi April in Paris
Na današnji dan leta 1746 se je rodil španski slikar Francisco Goya, ki ga umetnostni zgodovinarji uvrščajo med največje mojstre portreta. Izobraževal se je v Madridu in Rimu. Izdelal je mnogo gravur, v katerih je domiselno in sarkastično prikazoval zločine inkvizicije, grozote vojne in človeške napake. Konec marca leta 1916 je avstroogrska vojska na pritisk poveljnika tirolske fronte, generala Conrada von Hötzendorfa, sprožila veliko ofenzivo na Južnem Tirolskem, vendar zanjo ni bilo pomoči nemškega zaveznika. Zato so se morale avstroogrske enote dopolniti z lastnimi rezervami, med drugim tudi z enotami Boroevićeve 5. armade, ki so jih sestavljali Štajerci, Kranjci in Primorci, branitelji goriškega mostišča in kraških okopov. Na Tirolsko so bile premeščene tudi bosansko-hercegovske enote in 22. dalmatinski polk, kar je pomenilo oslabitev soške armade ter obrambe goriškega mostišča za 70.000 vojakov in 20 težkih baterij. Na soško fronto so bile pripeljane enote črnovojnikov. O slednjih podrobneje zgodovinarja Marko Štepec in Vasja Klavora Naše ljudstvo ni in ne bo mirno trpelo nikakih pretepaških band. Dovolj mu je fašizma. Ta stavek Borisa Kraigherja sekretarja Slovensko-italijanske antifašistične unije na tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji v Trstu je v posebnem okvirčku na prvi strani objavi sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Sinoči je v 14 krajih koprskega okraja manifestiralo 19 tisoč oseb svojo solidarnost s tržaškim demokratičnim ljudstvom. Protestirali so proti civilni policiji in zahtevali priključitev Trsta Jugoslaviji Če spomladi grmi, zima se ponovi V Berlinu se je na današnji dan leta 1926 rodil violinist in dirigent Werner Torkanowsky. Po diplomi iz dirigiranja pri Pierru Benjaminu Monteuxu je leta 1959 debitiral v newyoprški operi. Prisluhnimo posnetku Mozartove koncertantne simfonije, ki jo je leta 1986 posnel z bangorskim simfoničnim orkestrom in violinistoma Isaacom Sternom in Yo Yo Ma
Na današnji dan leta 1561 se je v Čedadu rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologiji metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na dananšnji dan leta 1871 je britanska kraljica Victoria slovesno odprla največjo koncertno dvorano v Londonu Royal Albert Hall, ki je lahko sprejela kar 7 tisoč ljudi, zgradili pa so jo s kar 6 milijonov rdečih opek s stekleno in železno kupolo, ki je povzročala akustične težave glasbenikom, ponašala se je s tedaj največjimi orglami na svetu Branilci so uspeli po »Sveti cesti« preskrbovati frontne čete v najhujši biki prve svetovne vojne na zahodni fronti pri Verdunu. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov ali vozov in tako tedensko oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov, ki so cesto dnevno utrjevali. V blato, ki je nastalo po vsakem deževju so položili 750.000 ton kovinskih palic. Medzavezniška komisija v Brdih: Poglejte in presodite! - ali ni tukaj Jugoslavija Peti dan ljudskih manifestacij za Jugoslavijo v Gorici Zopet napad na jugoslovanske častnike v Trstu Tržič ponovno manifestira svojo voljo. Tako je na današnji dan leta 1946 naslovil prispevke prve strani petkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi uvodnik Franceta Bevka: »Zadnji dogodki me spominjajo na prve čase fašizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo.« Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana V mestu Westcliff-on-Sea se je na današnji dan leta 1906 rodil organist in skladatelj Edward George Power Biggs. Po študiju na kraljevi glasbeni akadmeiji s eje preselil v Združene države Amerike,kjer je s koncerti oživel zanimanje za Bachovo glasbo. Njegov skladbo Preludij in fugo v A molu je posnel v Tomaževi luterntski cerkviv Leipzigu, imenovani tudi Bachova cerkev
Na Dunaju je na današnji dan leta 1566 umrl diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. Podrobneje o njem Stane Bačar: "Ob goriškem predmostju so zavzele naše čete celo sovražno postojanko pred severnim delom podgorske višine. Pri tem je bilo ujetih 525 Italijanov, med njimi 13 oficirjev. V odseku Ploeckna se je sovražnik, ki je dobil ojačenja, zaman prizadeval, da bi zopet osvojil izgubljene jarke. Boji so se razširili in so trajali celo noč. Na tirolski fronti so se vršili le zmerni topovski boji," tako je torkova Edinost na daanšnji dan leta 1916 poročala o spopadih prve svetovne vojne na soški in tirolski fronti. V Ricmanjih se je na današnji dan leta 1936 rodil pesnik in igralec Aleksij Pregarc. V tržaškem gledališču je obiskoval triletno igralsko šolo in se po igralski karieri v Trstu, Ljubljani in Novi Gorici posvetil radijskemu delu. Pesmi je začel objavljati že leta 1958 in za svoje pesniške zbirke prejel več nagrad. Prisluhnimo pripovedi Aleksija Pregarca opradedu: "Odločnost demokratičnih množic ne bo omajal skvadristični teror. Z izredno discipliniranostjo so demokratični manfestanti dogovorili na vandalske napade organizianih terorističnih tolp na demokratične ustanove, ljudi in slovenske lokale", tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrkov Primorski dnevnik, ki je priobčil tudi poročilo o vdoru v stanovanje Franceta Bevka v Gorici Marec spodbuja k cvetenju, z ljudi slači težka oblačila in daje na ogled zimske hibe V Železnem se je na današnji dan leta 1766 rodil skladatelj in dirigent Joseph Weigl. Že kot 17 letni študnet je vzbudil zanimanjeAntonia Salierija za svojo opero, ki mu je zagotovil službo dvprnega dirigenta. Napisal je kar 30 oper, prisluhnimo uverturi k opri Švicarska družina, ki so jo na Dunaju krstno zaigrali leta 1809, posnel pa jo je zbor in orkester Dreieck z dirigentom Urijem Romom
Rakete so za ognjemete uporabljali že stari Kitajci. Eden od praočetov vesoljskih raket je bil ameriški znanstvenik Robert Goddard, ki je leta 1926 preizkusil raketo na tekoče gorivo. Ameriške vojske ni navdušil, so pa mladi nemški znanstveniki za rakete za Hitlerja izdelali kar 5819 raket, zadnja je na London padla na današnji dan leta 1945. "Francoski poizkus napada s plinom v ozemlju utrdbe de la Pompelle (jugovzhodno Reimsa) je bil brezuspešen. V Argonih in v ozemlju Moze je bil topovski boj mestoma zopet zelo srdit. Ponočni boji moža proti možu v gozdu Cailette. Z uspešno razstrelbo severovzhodno Colle v Vogezih si je sovražnik sam prizadejal znatno škodo. Pri St. Quentinu je prišel en angleški dvokrilnik nepoškodovan v naše roke," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela poročila glavnega stana iz Berlina. V Sežani se je na današnji dan leta 1931 rodil fiziolog in pneumolog Josip Milič-Emili. Maturiral je v Trstu in v Milanu in Londonu študiral medicino. Kmalu zatem je po prihodu v Kanado zasnoval bogato raziskovalno delo na področju pato-fiziologije dihanja. Vzgojil je celo vrsto pneumologov. Ob 70-em življenjskem jubileju je tako ocenil razmere v Sloveniji po osamosvojitvi: Provokacije tržaških in iz Italije importiranih fašističnih elementov, ki so v zadnjih dneh dosegle višek in se spremenile v vandalske skvadristične izbruhe niso uspele odvrniti demokratičnih množic Trsta od njenih mogočnih manifestacij za za Jugoslavijo," je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Če ima Rupert lepe dni, se seno lahko suši./Zvezdni kraki: na sedmi, sedemnajsti in sedemindvajseti marec nas presenti nevihta S pesmijo Komandant Stane se spominjamo na današnji dan leta 1911 v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani rojenega narodnega heroja in španskega borca. Kot pekovski vajenec se je leta 1936 pridružil španski republikanski vojski, po vrnitvi iz francoskih taborišč se je pridružil partizanom in kmalu postal vojaški inštruktor, zatem pa poveljnik Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske. 7. novembra 1944 je v Lokvah v Beli krajini je Franc Rozman je tragično umrl za posledicami hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja. Sedaj pa prisluhnimo Partizanskemu pevskemu zboru
Potres, moči nad 7 stopenj Richterjeve lestvije je po zgodovinskih virih na današnji dan leta 1511 ob 14 uri prizadel Idrsko, drugi, podobno močan sunek, pa zvečer še Furlanijo. Prvi potresni sunek je terjal 3 tisoč življenj, drugi pa kar 12 tisoč "Nemška vlada se ne bo dala odvrniti po ugovorih kake tretje vlasti od svojega nazora, da so nemški podvodniki upravičeni, da smejo potapljati oborožene trgovinske ladjie brez svarila. Ta nazor je izrekla, kakor znano, v spomenici, ki jo je poslala ameriški vladi, in ta spomenica ostane merodajna za podvodnisko vojno. Vojna proti Angliji se bo bojevala z isto brezobzirnostjo, kakor se bojuje Angleška proti Nemčiji," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela pisanje Neue Freie Presse« iz Berolina. V rudarski družini v Spodnji Idriji se je na današnji dan leta 1941 rodil nevropsihiater, pesnik in pisatelj Jože Felc. Po idrijski realki in študiju medicine v Ljubljani je ves čas delal na Primorskem, kjer je bil tudi književno aktiven, ustanovil je idrijske Kaplje, objavljal pa je praktično v vseh slovenskih literarnih revijah. V novo tisočletje je Felc literarno zakoračil z delom Zaznave z griča. Nekaj let je bil glavni urednik slovenske psihiatrične revije Vice Versa. Leta 1989 je tako ocenil vpliv novih pogledov na psihiatrijo: Pripravljanje mirovne pogodbe z Italijo Jugoslavija - Tito To je nov in nov odločen odgovor vseh mogočih manifestacija tržaškega ljudstva na izzivanja fašističnih provokatorjev Naš odgovor: Smrt fašizmu Proglas akcijskega odbora: dovolj je fašističnih zločinov Zahtevamo svobodo izražanja naše samoodločbe za Jugoslavijo. Tako je na današnji dna leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročila o nedeljskih dogodkih v Trstu Marec namaka, april riše V Jiquilpanu se je na današnji dan leta 1906 v 15 članski družini rodil virtuoz na trobenti Rafael Mendez. V očetovem orkestru je igral rog, tudi za vojskovojo Pancho Villo. V Detroitu je delal v tovarni in zvečer igral, leta 1934 je bil že v radijskem orkestru v New Yorku, od koder se je preselil v Los Angeles, kjer je zablestel v številnih filmih, letno je igral na več kot 150 koncertih. Za Paganinijev Moto perpetuo je razvil tehniko dvojnega jezičnega premika in krožno dihanje za več kot 4 minutno igranje
Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere v antičnem svetu, zlasti boginje Ree, krščanska cerkev pa je tako praznovanje obudila in ga posvetila devici Mariji. Rea je bila Kronosova sestra in Zevsova mati, imenovana tudi mati grških bogov, zato so ji stari Grki posvetili obredne ceremonije. Včasih je bil to Kristusov praznik, spomin njegovega spočetja in križanja. Šele v osmem stoletju pa je bil posvečen Mariji, ki je najbolj pogosto žensko ime. Na današnji dan leta 1906 so slovesno posvetili 10. goriškega nadškofa Frančiška Borgijo Sedeja, o čemer podrobneje Renato Podveršič: "Generalfeldmaršal Anton Ludwig August von Mackensen je s posebnim vlakom prispel v Carigrad. Ogromna množica ljudstva, posebno turška društva s prapori, so čakali s turškimi, nemškimi, avstrijskimi, ogrskimi in bolgarskimi zastavami po cestah, po katerih se je peljal generalfeldmaršal, ki so mu bile prirejene viharne ovacije", je na današnji dan leta 1916 sobotna Edinost pisala o pestri diplomatski dejvnosti v času prve svetovne vojne. Pod regenstvom kneza Pavla je na današnji dan leta 1941 Jugoslavija pristopila k trojnemu paktu Nemčije, Italije in Japonske. Ko se je razširila novica o tem, so v Beogradu izbruhnile demonstracije, ki so z geslom Bolje vojna kot pakt privedle do državnega udara. Regenta Pavla je zamenjal kralj Peter drugi, ki so ga razglasili za polnoletnega. Nova vlada je izstopila iz trojnega pakta in v začetku aprila s Sovjetsko zvezo podpisala pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju, dan zatem, 6. aprila, je nemško letalstvo silovito bombardiralo Beograd. Ako je na Marijino oznanjenje lepo in toplo vreme, je potem še huda zima./Pomladanska Marija pripelje lastavice v deželo, jesenska (mala maša) jih pa odpelje. Na današnji dan leta 1941 se je v Mostu na Soči rodil glasbenik Ivan Mignozzi. Po gimnaziji v Benetkah je v Ljubljani končal srednjo glasbeno šolo in akademijo. Poučeval je v Gorici in Novi Gorici, po diplomi je pisal glasbo tudi za tržaško in novogoriško gledališče. Vodil je zbore v Štandrežu, Solkanu in Novi Gorici. Ob 20-letnici okteta Vrtnica je povedal: Prisluhnimo skladbici Ivana Mignozzia Ob morju. Poje otroški pevski zbor iz Kanala pod taktirko Darje Žorž
Na današnji dan leta 1776 je umrl znameniti angleški urar John Harrison, ki je prvi patentiral mornarsko uro, z natančno določenimi časovnimi pasovi, ki so jo uporabljali še dobro stoletje. V Münchnu se je na današnji dan leta 1911 rodil mladinski pesnik, pripovednik in pedagog Manko Golar. Po meščanski šoli v Ljutomeru je v Ljubljani končal učiteljišče. Zatem se je vpisal na višjo pedagoško šolo v Zagrebu, leta 1939 pa je končal študij slavistike. Po osvoboditvi je bil ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni in Radencih. Začetek njegovega literarnega ustvarjanja sega v mladostniška leta, ko je pisal pesmi in jih veliko uglasbil. Po upokojitvi se je tako spominjal pesniških začetkov: "Italijanski listi zatrjujejo, da bodo pariške konference entente odločilnega pomena za nadaljni potek vojne. Sedaj da gre za to, da se uvažijo dosedanje študije na vseh frontah in potem se ima preiti k akciji. »Idea Nazionale« Ustanovitev najvišjega vojnega sveta za vso entento bi bila tudi že priprava za bodoči mirovni kongres", tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela povzela polemike o antnanih usklajevanjih poteka prve svetovne vojne. Želja in zahtev ljudstva Julijske krajine ne morejo omajati nobene fašistične provokacije. Teror civilne policije v Trstu je najboljši dokaz usode, ki bi doletela ljudske množice v italijanskem in internacionalnem Trstu Naše zastave so naš simbol Komisija je uvidela željo Julijske krajine po priključitvi k Jugoslaviji pravi New York Herald Tribune. To so naslovi prve strani nedeljskega Primorskega na današnji dan leta 1946 Papež Benedikt XVI. je na današnji dan leta 2006 na slovesnosti na trgu svetega Petra v Vatikanu pred množico vernikov slovenskega nadškofa Franca Rodeta povzdignil v kardinala. O tem hranimo poročilo Sebastjana Šika: Če na Gabrijela zmrzuje, slana več ne škoduje Na današnji dan je bila leta 1976 z državnim udarom odstavljena argentinska predsednica Isabela Martinez de Perón. Po smrti moža Juana Peróna je dve leti prej kot podpredsednica države zaprisegla v času hude gospodarske in politične krize Argentine, vendar ni bila kos močnim klanom. Predsednico so zaprli, šele leta 1981so ji dovolili emigrirati v Madrid. Prisluhnimo Madonini uspešnici Dont´cry for me Argentina iz filma Evita
Pod vlado bosanskega bana Tvrdka I. Kotromanića je bosanska fevdalna država doživela največji razcvet. Začela je kovati zlatnike, dal je zgraditi mornarico in se pri tem naslanjal na Benečane ter tako lomil dubrovniško dominacijo nad bosanskim gospodarstvom. Bosanski ban je umrl na današnji dan leta 1391. V Lonjerju se je na današnji dan leta 1886 rodil odvetnik in politik Ivan Marija Čok. Mladi zgodovinar Gorazd Bajc, ki je leta 2000 izdal odmevno knjigo Zapletena razmerja - Ivan Marija Čok v mreži primorske usode, je tako strnil njegov življenjepis V Ljubljani se je na današnji dan leta 1896 rodila filozofinja Alma Sodnik. Leta 1932 je uspešno ubranila disertacijo Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Leta 1945 je po prisilni upokojitvi profesorja Franceta Vebra postala predstojnica filozofskega seminarja, kasneje je bila dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani. "V Šampanji, ob cesti Py-Souain, v Argonih, v ozemlju Moze in do Mozele so bili topovski boji od časa do časa zelo srditi," tako je na današnji dan leta 1916 iz Berlina pisala o bojih na zahodni fronti tržaška Edinsot. . Fašistom in vojnim zločincem iz Jugoslavije onemogočite delovanje Ponovne zahteve Primorskega narodno-osvobodilnega odbora ob atentatu na majorja Jugoslovanske armade v Trstu, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik o dogodku, ko je 15 marca v Trstu neznanec streljal in težko ranil majorja Stanka Cundra. Marec vstopi kot lev in zbeži ko jagnje V Moskvi je na današnji dan leta 1881 v 45-em letu umrl pianist, dirigent in skladatelj Nikolaj Rubinstein. Ustanovil je Rusko glasbeno društvo in leta 1866 še moskovski konservatorij, ki ga je vodil do smrti. Veljal je za najboljšega ruskega pianista svojega časa, čeprav ga je zasenčil brat Anton, tudi skadateljsko, saj je napisal le nekaj pianističnih skladb. Prisluhnimo odlomku 3. stavka Rubinsteinove Sonate za violončelo in klavir, Alji Vasiljevi in Vasilisu Belavi
Spominjamo se znamenitega istrskega pesnika, teologa, zgodovinarja in politika Girolama Muzia Justinopolitana, oziroma Koprčana. Rodil se je na današnji dan leta 1496 v Padovi. Znan je po ostrih napadih na koprskega škofa Petra Pavla Vergerija in druge protestante. Muzio je bil eden najbolj ustvarjalnih literarnih ustvarjalcev svojega časa. Kopru je posvetil ep Egida, ki v 10 knjigah opisuje nastanek mesta. "Na severnih vzhodnih bojiščih nadaljujejo Rusi s svojimi ofenzivnimi poizkusi. So pa bili njihovi srditi napadi na severni fronti med Naroškim in Višnjevskim jezerom po Nemcih krvavo odbiti, kakor doznajemo iz današnjih uradnih poročil," je z vzhodne fronte na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V mestecu Castro dei Volsci, se je na današnji dan leta 1921 rodil igralec, režiser, pisatelj in pevec Nino Manfredi. Leta 1951 je zablestel v radijskih komedijah, zatem pa še v televizijskih humorističnih vložkih. Režiral je vrsto filmov, leta 1973 znameniti Kruh in čokolada. Leta 1997 je med gostovanjem v Trstu tako pripovedoval o avtobiografski komediji Lahkoživci: Pripravljanje mirovne pogodbe z Italijo, tako je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Namestniki zunanjih ministrov so včeraj v Londonu obnovili pripravljanje mirovne pogodbe z Italijo. Domnevajo, da so se zedinili določitve o italijanskih oboroženih silah in demilitarizaciji.« Na današnji dan leta 1981 so pri Botaču prvič odprli mejo, da so lahko ljudje z obeh strani brez potnih listov odpravili v drugo državo. Zamisel se je porodila dolinskemu županu Edvinu Švabu, ki je leta 2006 je o pohodu povedal: Na svetega Benvenuta veter povsem preneha V kalifornijskem mestecu Southgate se je na današnji dan leta 1951 rodil klaviaturist in pevec Howard Reitzes. Že v študentskih letih je igral v različnih rock zasedbah, zaslovel pa je leta 1974, ko se je pridružil znameniti zasedbi psihadeličnega rocka Iron Butterfly, ki so leta 1976 izdali veliki plošči Scorching Beauty in Sun and Steel. Prisluhnimo uspešnici In a Gadda da vida
S spomladanskim enakonočjem se je včasih pri mnogih ljudstvih začelo novo leto, omenimo Kitajsko, Japonsko, Indijo in Iran. Spomnimo še, da je danes svetovni dan lutk in lutkovnega gledališča, svetovni dan poezije, mednarodni dan boja proti rasizmu pa tudi mednarodni dan spanja, ki ga je razglasilo Italijansko združenje za medicino spanja. V tretji punski vojni so z zmago pri kraju Zana na današnji dan leta 146 pred našim štetjem Rimljani razdejali Kartagino. Njene prebivalce so odpeljali v suženjstvo. Iz mesta so odnesli vse, kar je bilo vredno, zemljo pa so posuli s soljo, da je bila nerodovitna. Območje Kartagine so organizirali v provinco Afrika. Na današnji dan leta 1861 so bile v avstro-ogrskem cesarstvu prve deželnozborske volitve, ki so potekale po februarski ustavi. V prvi deželni zbor Goriško-Gradiščanske je bilo izvoljenih 20 poslancev, o tem podrobneje zgodovinar Branko Marušič "Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef je posvetil zadnje dni natančnemu ogledu etapnih naprav ob soški fronti. Obiskal je tudi več bolnišnic, v katerih je prestolonaslednik nagovarjal bolnike in ranjence ter jim vlival poguma z besedami tolažbe," je pisala torkova Edinost na današnji dan leta 1916. "Pulj in Reka sta pozdravila komisijo, Tito-Jugoslavija, enodušna zahteva istrskega ljudstva", tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik, ki je v uvodniku z vprašalnim naslovom Svoboda tiska, sklenil, da je čas, da zavezniška vojaška uprava preneha s procesi proti demokratom in se loti razpusta civilne policije, kakor to zahteva ljudstvo Julijske krajine. Ako se jajca na sv. Benedikta dan spravijo in pod kokoš denejo, so mladiči dobri za to, da jajca neso. Na današnji dan leta 1456 se je v Ljubljani rodil dunajski škof slovenskega rodu, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Leta 1498 je na Dunaju ustanovil zbor kapelskih dečkov, ki se je kasneje razvil v znameniti zbor dunajskih dečkov. Leta 1513 je postal dunajski škof, kljub temu pa je opravljal tudi poklic glasbenika. Dunajski dečki so s koncertom v Avditoriju popestrili portoroške božične praznike leta 2011, o čemer je poročala Branka Kljun: Prisluhnimo skladbi I have a dream
Neveljaven email naslov