Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1133 epizod
1133 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V bitki proti Vikingom in Bretoncem je na današnji dan leta 866 padel Robert močni, grof Neustrije, ki je bila severozahodni del francoske države pod Merovingi od 6 do 8. stoletja. S Salomonom Bretonskim se je uprl kralju Karlu in velja za prednika dinastije Capet, med njegove potomce so uvrstili tudi kraljico Elisabeto II.. V bitki za Flers-Courcelette na Sommi so britanske enote na današnji dan leta 1916 prvič uporabile tank, ki so ga poimenovali "Little Willies". Po prvem prototipu so povečali gosenice nad 18 ton težkega oklepnika, v katerem je posadka štela do 6 vojakov, ki so lahko uporabili 40 milimetrski top in več strojnic. Novemu orožju navkljub je bitka, ki se je končala 22 spetembra prinesla le manjše ozemeljske osvojitve francoskim in britanskim enotam. Trstu demokratično ustavo! Diplomatska borba v Parizu na vrhuncu, tako je na današnji dan leta 1946 pariško poročilo naslovil nedeljski Primorski dnevnik in v okvirčku na prvi strani poudaril: » V Trstu je treba zakonodajno oblast priznati ljudski skupščini, ki jo bo volilo tržaško prebivalstvo na osnovi neposredne, tajne in splošne volilne pravice.« Spominjamo se novega oddajnika na Belem križu, o čemer podrobnje Lado Pahor v pogovoru s Silvijo Mozetič: Beneški Slovenci so na današnji dan leta 1986 dobili v Špetru prvo dvojezično šolo, tedaj je poročal Toni Gomišček: Če se na Marije 7 žalosti, ko so Kristusa položili v grob, na polju dela, potem zemlja 7 let ne obrodi. Danes slavimo Državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ki ga od leta 2006 obeležujemo v spomin na uveljavitev Pariške mirovne pogodbe. Ta je na današnji dan leta 1947 tudi formalno to območje priključila matični domovini. Na simpoziju ob 50-i obletnici je Metka Gombač ocenila vlogo tedanje ljudske oblasti: Vprašanje o odnosih ob naši zahodni meji pa je leta 1987 Zdenko Ferletič Dušanu Biberju tako zastavil: Na današnji dan leta 1945 v Trstu rojeni zgodovinar Boris Gombač, ki je svoje raziskovalno delo posvetil prav tržaškemu vprašanju, je Tomu Šajnu tako analiziral angloameriško upravo: Prisluhnimo odlomku z državne proslave v portoroškem Avditoriju in tedaj najmlajši nastopajoči Tejki Lavrič:
V Abitarviumu, današnjem Koblenzu, se je na današnji dan leta 16 pred našim štetjem v rimski imperialni družini rodila Julia Drusilla, druga hčerka Germanicusa in Agrippine starejše. Po smrti Tiberija je njen brat Caligula postal rimski cesar. Po osmih mesecih vladanja je zbolel in za svojo naslednico imenoval sestro, ki je 10 junija leta 38 umrla in jo zatem razglasil za božanstvo "Diva Giulia" "Italijani so pričeli novo ofenzivo. Za sedaj so njihovi napori naperjeni zlasti proti kraški planoti. Popoldne so na vsej fronti med reko Vipavo in morjem napadle močne sovražne pehotne sile v globokih členih. Severno reke Vipave pa do plavskega okoliša je topovski ogenj tudi zelo živahen," je na današnji dan leta 1916 uradno sporočilo z Dunaja objavila sobotna Edinost. V Kortah se je na današnji dan leta 1931 rodil športni pedagog Marcel Djurdjevič. Po gimnaziji v Kopru je v Zagrebu študiral na visoki šoli za telesno vzgojo, diplomiral pa je v Ljubljani. Pedagoško kariero je začel v Piranu, kjer je poleg nogometne ekipe organiziral tudi delovne brigade mladih, ki so pomagali zgraditi športni park. Od leta 1962 je učil v Kopru na osnovni šoli Pinko Tomažič, o koprskem rokometu je povedal: Na Dobrni, kamor je bil kazensko poslan v mladinsko delovno brigado Brčko-Banoviči je na današnji dan leta 1946 umrl arhitekt Vladimir Šubic. Po študiju v Gradcu na Dunaju in v Pragi je bil osrednji projektant Pokojninskega zavoda v Ljubljani, za katerega je izrisal tudi znameniti Nebotičnik. Na sveto Eufemijo se lastovke odpravijo na pot/Na sveto Eufemijo začni s trgatvijo S svetovno premiero opere Antonij in Kleopatra Samuel Barbersa so v Lincolnovem središču v New Yorku na današnji dan leta 1966 odprli nove prostore operne hiše Metropolitan, ki je prvi sedež imela od leta 1833 na Broadwayu. Po izboru Ane Fink prisluhnimo dvema plesoma iz klavirske suite Souveniers v izvedbi Simfoničnega orkestra iz Atlante z dirigentom Yoelom Levijem:
Danes se spominjamo avtorja Božanske komedije, svetovne literarne dediščine. Na današnji dan leta 1321 je v Raveni umrl eden največjih italijanskih pesnikov Dante Alighieri. Manj znano je, da je v bližini Tolmina Dantejeva jama, o čemer podrobnje Rezka Leban: "Na soški fronti sovražni artiljerijski ogenj," tako skopo je četrtkova Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno sporočilo z Dunaja o poteku 7. italijanske ofenzive na soški fronti. Razprava o tržaškem statutu Molotov zavrnil ameriški predlog, tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, v uvodniku z naslovom Vprašanje tržaškega statuta pa zapisal: "Ob takih pogojih lahko govorimo le o statutu svobodnega vmešavanja v v notranje zadeve tržaškega mednarodnega ozemlja po vidkih, ki nimajo ničesar skupnega s potrebami tržaškega gospodarstva v zgodovinski povezanosti z njegovim naravnim zaledjem." V Slovenj Gradcu se je na današnji dan leta 1966 rodil rokometaš Iztok Puc. Bleščečo kariero je začel v Šoštanju, nadaljeval v banjeluškem Borcu, Celju in v ljubljanski ekipi Prule67. V Seulu je za Jugoslavijo osvojil bronasto kolajno, v Atlanti za Hrvaško zlato, s slovensko reprezentanco je bil v Sydneyju osmi. Leta 1994 je tako komentiral nesrečni poraz Celja proti Zagrebu: Po dolgem boju z rakom je v 46. letu starosti umrl v San Diegu , kamor se je z družino preselil zaradi teniške kariere sina Boruta. Iz pestrega povojnega športnega življenja se danes spominjamo svetovnega veslaškega prvenstva na Bledu. Za našo radijsko postajo ga je leta 1966 spremljal Miljutin Vesel: Če na dan svetega Križa dežuje, ne bomo imeli orehov/ Križ luknja orehe George Frideric Handel je po libretu Charlesa Jennensa v Londonu v zgolj 23 dneh napisal znameniti oratorij Messiah. Končal ga je na današnji dan leta 1741, krstna uprizoritev pa je bila aprila naslednje leto v Dublinu. Znamenito Allelujo je posnel tudi zbor in orkester švicarskega radia iz Lugana pod taktirko Diega Faslisa:
V kraju Aquae Cutiliae, današnjem Rietiju, je na današnji dan leta 81 umrl rimski cesar Tit. Leta 70 so njegove čete razdejale Jeruzalem, v Rimu je dokončal Kolosej in postavil terme. Avstroslavizem je bil eden redkih širših kulturno-političnih konceptov, ki se je rodil na slovenskih tleh. Njegov oče je bil Anton Tomaž Linhart, ki je v drugem zvezku Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov v Avstriji leta 1791 dal vedeti, da bi se habsburška monarhija, z ozirom na večino svojega prebivalstva, morala imeti za slovansko državo. Dolga stoletja je bila rumena mrzlica nevarna bolezen, ki je pomorila množice ljudi. Na današnji dan leta 1851 rojeni vojaški zdravnik Walter Reed je spoznal, da virusno bolezen prenašajo komarji. Zadnja epidemija rumene mrzlica je leta 1905 prizadela New Orleans. Na soški fronti je italijanska vojska na današnji dan leta 1916 začela 7. ofenzivo, ki pa razen velikih žrtev ni prinesla sprememb. Branilci so zavrnili napade in preprečili prodor italijanskih enot skozi Rožno dolino in čez Mark v Vipavsko dolino ter čez Fajti hrib proti Trstelju. V Kanalu ob Soči se je na današnji dan leta 1932 rodil dirigent Anton Nanut. V Gorici ga je učil Emil Komel, študiral je na glasbeni akademiji v Ljubljani. Vodil je Mestni simfonični orkester v Dubrovniku, dirigiral v Slovenski filharmoniji in praktično vsem tedanjim jugoslovanskim orkestrom, veliko je gostoval in snemal. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ko je povedal: Le spoštovanje volje prebivalstva Julijske krajine in Trsta vodi do pravičnega in trajnega miru, Jugoslovanski narodi prekaljeni v borbi za svoje pravice, je na današnji dan leta 1946 na prvi strani pisal petkov Primorski dnevnik. Lubenice in melone v septembru niso dobre, pravi strai koprski pregovor Na današnji dan leta 1956 so v Benetkah krstno zaigrali Canticum Sacrum ad Honorem Sancti Marci Nominis, ki ga je Igor Stravinski skomponiral v čast beneškemu patronu. Iz simfonije psalmov prisluhnimo odlomku v izvedbi Simfonikov in Komornega zbora Radiotelevizjie Slovenija pod taktirko Marka Muniha
V Gradcu je na današnji dan leta 1876 umrl pesnik in politik Anton Aleksander Auersperg - Anastazius Grün. Filozofijo in pravo je študiral na Dunaju. Prvo zbirko je objavil že leta 1830 in se čez leto dni že proslavil kot liberalni nasprotnik absolutizma. Leta 1850 je izdal svoje prevode slovenskih ljudskih pesmi, pri čemer so mu pomagali Emil Korytko, France Prešeren, Jernej Kopitar in Stanko Vraz. Maja 1848 je bil v Ljubljani izvoljen v frankfurtski parlament. Tedaj je polemiziral s protifrankfurtskim razglasom dunajske Slovenije. Na današnji dan leta 1916 se je na solunski fronti začela ofenziva antantnih sil, pri katerih so moči združile francoske, britanske, srbske, italijanske in ruske enote za osvojitev Bitole. Solunska fronta je bila vzpostavljena po britanskem porazu na fronti pri Galipoliju, zamislil pa si jo je Winston Churchill. Priključitvi Gorice k Jugoslaviji v politično-teritorialnem odboru za Italijo ni včeraj nihče ugovarjal, je na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza četrtkov Primorski dnevnik. V Celju se je na današnji dan leta 1976 rodila atletinja Jolanda Čeplak. V Velenju je že kot pionirka polnila dnevno sobo s pokali. Na evropskem mladinskem prvenstvu v Budimpeštu je leta 1995 osvojila bronasto kolajno v teku na 1500 metrov. Čez 7 let se je uvrstila v svetovno elito, ko je na Dunaju osvojila evropski dvoranski naslov s svetovnim rekordom v teku na 800 metrov. Vrhunec kariere pa je bil olimpijski bron v Atenah, o čemer hranimo Jolandino izjavo: Sepetembrski luni še sedem lun se prikljanja./Kuhinja brez soli, shramba brez kruha in klet bre vina napovedujejo slabo usodo V Torinu se je na današnji dan leta 1801 rodil znameniti učitelj petja Giuseppe Concone. Deloval je kot organist in kapelnik na savojskem dvoru v rodnem mestu. Petje je učil tudi na pariškem konservatoriju, vendar se je zaradi revolucije vrnil. Še danes uporabljajo številne učbenike vokalizacije in pevske priročnike Giuseppa Conconeja. Prisluhnimo njegovi mali slavnostni maši v izvedbi zbora Coro Virile Cappella Rogeriana Mileto, pod taktirko Tine Galante in ob spremljavi organista Antonia Romana:
Satyagraho, v sanskrtu vztrajanje v resnici, je na današnji dan leta 1906 teoretično in praktično uveljavil Mahatma Gandi, ko je služboval v Južni Afriki in začel nenasilni boj proti rasni diskriminaciji. Opredelil jo je kot silo, ki izhaja iz resnice, ljubezni in nenasilja. Na današnji dan leta 1916 so antantne sile odprle novo solunsko fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu. Srbske čete so po okrevanju na Krfu s francoski enotami do 18 septembra že zasedle Kajmakčalan na meji z Makedonijo in tako prebile solunsko fronto. Na današnji dan leta 1946 se je v Pivki rodila zgodovinarka in političarka Duša Krnel - Umek. Po gimnaziji v Piranu je leta 1970 diplomirala na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je bila asistentka na katedri za narodno etnologijo. Magistrirala je z nalogo Vas kot skupnost na Krasu in vodila Slovensko entološko društvo. V Kopru je bila nekaj časa ravnateljica Osrednje študijske knjižnice in pokrajinskega arhiva. Ko je ta leta 1991 dobil nove prostore v samostanu Svete Klare, je dejala ga-2457/4 Duša Krnel - Umek je bila tudi poslanka državnega zbora. Tudi Zedinjene države opustile svoje posebne predloge Obča razprava o bodoči meji in tržaškem vprašanju se bo nadaljevala, je na današnji dan leta 1946 poročilo iz Pariza naslovil sredin Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 2001 so Združene države Amerike doživele doslej najhujši teroristični napad v svoji zgodovini. Z dvema ugrabljenima letaloma so se zaleteli v 410 metrov visoka stolpa Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, ki sta se zatem povsem sesula, tretje je treščilo v stavbo ameriškega obrambnega ministrstva Pentagon v Washingtonu, četrto pa se zrušilo v bližini Pittsburgha. V arhivu hranimo sožalni izjavi predsednika Milana Kučana in ministrskega predsednika Janeza Drnovška: Če dežuje septembra, bomo mokri do decembra Življenje razvratnežev je opera Igorja Fjodoroviča Stravinskega, za katero je dobil navdih ob ogledu tako naslovljene razstave Williama Hogartha v Chicagu leta 1947, krstna predstav pa je bila na današnji dan leta 1951 v beneškem gledališču La Fenice, zato prisluhnimo odlomku prvega dejanja, solistu Michaelu Leibundgutu, zboru in orekstru beneške opere, z dirigentom Cladiom Morettijem:
Na plantaži Newington, ki je danes del Richmonda se je na današnji dan leta 1736 rodil kmet in podpisnik ameriške deklaracije o neodvisnosti Carter Braxton. Vplivni politični položaj si je pridobil s trgovanjem z Zahodno Indijo. Danes se spominjamo versajskega miru, s katerim je bila končana prva svetovna vojna, na današnji dan leta 1919 pa so v Saint-Germainu-en Layu podpisali še drugo mirovno pogodbo med zavezniškimi silami in novo republiko Avstrijo. Habsburžani so bili odstavljeni, cesarske oborožene sile razpuščene. Avstrija je morala priznati neodvisnost Češkoslovaške, Jugoslavije, Poljske in Madžarske. Odrekla se je Vzhodni Galiciji, Tridentinskemu, Južni Tirolski, Trstu in Istri. Južna Koroška je bila razdeljena, Jugoslavija je do plebscita upravljala cono A. »Obvestila« in akcije organov Zavezniške vojaške uprave ostale brezpredmetne. Nismo nikomur hlapci V Trstu, Gorici, Tržiču, Pulju in po vsej Julijski krajini je ljudstvo veličastno počastilo spomin bazoviških junakov. Jugoslavija odklanja francosko črto in zahteva popravke po narodnostnih in gospodarskih načelih Tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik, ki je še pisal, da je na bloku pri Šempetru, kjer se je zbralo na tisoče ljudi, da bi šli v Gorico, prišlo do streljanja, ko j civilna policija ljudi zasledovala tudi po poljih in tudi streljala nanje. Suh in vroč september, mrzel in moker oktober./Piranska punta je hrabra. Februarja 1916 so avstro-ogrski vojaki 3. gorske brigade XV. korpusa začeli zbirati prostovoljne prispevke za gradnjo cerkvice padlim tovarišem na Javorci, o kateri podrobnje Damjana Fortunat Černilogar: Danes bo na Javorca, ki je na Poti miru prostor srečevanj in spomina na padle na soški fronti, osrednja slovesnost ob njeni stoletnici, julija je Bratko Bibič izvedel performans Javorca resurekcija in o vtisih povedal: sedaj še Bibičeva priredba kantate Soči:
Pod zarotniškimi meči je na današnji dan leta 1456 v Beogardu umrl celjski grof Ulrik II., ki je bil celo kraljevi namestnik na Madžarskem. Na zahodni fronti se je na današnji dan leta 1916 začela bitka za Ginchy, v kateri je v zgolj eni uri vojakom 16 irske divizije uspelo zasesti nemške utrjene položaje. Tako so Nemci izgubili še eno starteško koto, ki jim je v bitki na reki Somme omogočala učinkovito obrambo. V Logu pod Mangartom se je na današnji dan leta 1921 rodil narodni heroj Ivan Likar - Sočan. Februarja 1943 se je pridružil partizanom Severnoprimorskega odreda. Po 25 letih se je tako spominjal uspešnega napada na nemško četo 15. septembra 1943: Zatem je postal komandant bataljona Briško-beneškega odreda, po vojni je bil komandant mesta Trbiž. Zatem je opravljal vrsto dolžnosti, upokojil se je kot direktor Gostinskega podjetja Kobarid. Na današnji dan leta 1976 je v Pekingu umrl kitajski komunistični voditelj Mao Zedong. Leta 1921 je bil v Šanghaju med ustanovitelji Komunistične partije Kitajske in čez 4 leta prevzel partijsko vodstvo. "Kitajska državljanska vojna se je končala leta 1949, na celini pa so 1. oktobra razglasili Ljudsko republiko Kitajsko na čelu z Mao Ze Dongom, "čigar glas bomo slišali zdajle": V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl ortoped in kirurg Bogdan Brecelj. Po študiju medicine v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil ortopedski kirurgiji. Do odhoda v partizane leta 1942 je vodil ortopedski oddelek ljubljanske bolnišnice. Po vojni je je bil predstojnik ortopedske klinike, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič: Če septembra dežuje, bo mladi luni ob veliko gob. V ameriškem Dawsonu se je na današnji dan leta 1941 rodil pevec Otis Redding. V Los Angelesu je leta 1960 izdal prvi plošči in čez leto ustanovil svojo skupino Otis And The Shouters. Pisluhnimo uspešnici Sitting on the Dock of the Bay:
Člani skrivne kitajske organizacije, ustanovljene konec 19. stoletja, so kot odgovor na imperialistične grožnje Kitajski napadali misijonarje in kitajske kristjane. Nemiri so se razširili na province Hebei, Šansi in Mandžurijo, posredovati so morale mednarodne sile, ki so zavzele Peking. V boksarski listini 7. septembra 1901 so zapisali pogoje za mir in kaznovanje krivcev. Na današnji dan leta 1916 se je začela pet dnevna bitka za Kisaki v nemško vzhodni Afriki, v kateri 3 južnoafriški konjeniški diviziji ni uspelo premagati nemških enot, ki so se pred tem umaknile iz Dar es Salaama. V Zavrhu pri Trojanah se je na današnji dan leta 1921 rodil oblikovalec Niko Kralj. Po diplomil na fakulteti za arhitekturo se je zaposlil v tovarni Stol na Duplici. Med zgodnjimi oblikovalskimi dosežki izstopa serijski naslanjač rex120 iz leta 1952. Izpopolnjeval se na Švedskem in v Združenih državah Amerike, od leta 1966 je vodil Inštitut za oblikovanje, leta 2000 pa je v oddaji Naši umentiki pred mikrofonom tako razmišljal o oblikovanju: Da Trsta ne doleti usoda Gdanska V enakih okoliščinah je Gdansk propadel, Trst ne sme postati prednja postojanka italijanske osvajalne politike. Poljski delegat za priključitev Trsta in Gorice k Jugoslaviji, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji./Septembrski dež je za tla zlato, za trte strup. V Postojni se je na današnji dan leta 1961 rodil skladatelj Peter Šavli. Odraščal je v Tolminu, kjer se je navdušil za glasbo tudi s pomočjo Marjana Gabrijelčiča, o katerem je povedal: Po študiju v Ljubljani se je izpopolnjeval na univerzah Yale in Cornell, kjer je leta 1999 tudi doktoriral, sicer pa komponira orkestralno, komorno in zborovsko glasbo v slogu novega ekspresionizma. Z zgoščenke Devant une neige prisluhnmo odlomku Saxophonije:
Na današnji dan leta 1566 je v taboru pred Szigetvárom na Ogrskem umrl osmanski sultan Sulejman drugi Veličastni. Pod njegovim vodstvom je turška država dosegla kulturni razcvet in največjo ozemeljsko razprostranjenost, saj je Sulejman drugi oblegal celo Dunaj, osvojil pa je tudi Alžirijo. Na današnji dan leta 1916 je Clarence Saunders v Memphisu odprl prvo samopostrežno živilsko trgovino the "Piggly Wiggly" , ki ima danes 750 podružnic v 18 državah. Na današnji dan leta 1916 so centralne sile poenotile svoja poveljstva, spričo težav Nemcev na zahodni fronti in Avstro-ogrskega ter turškega cesarstva. Sad tega je bila tudi osvojitev trdnjave Tutrakan. Bazoviški heroji, narod vas ne bo pozabil, Bazovica, simbol odpora našega ljudstva v borbi proti fašizmu. Višinski brani Trst in Primorsko, s temi naslovi na prvi strani je na današnji dan leta 1946 izšel petkov primorski dnevnik. Ob 50 obletnici prvega tržaškega procesa leta 1980 je Neva Lukeš pripravila posebno spominsko oddajo. Prisluhnimo odlomku: Ameriški zunanji minister James Francis Byrnes je v Stuttgartu na današnji dan leta 1946 napovedal, da bodo Združene države Amerike podpirale nemško gospodarsko obnovo. Kakršno je vreme na Lenartovo, tako bo do božiča V počastitev kronanja Leopolda II so na današnji dan leta 1791 v Pragi krstno uprizorili Mozartovo opera Prizanesljivost Tita po libretu Caterina Mazzole, na temelju melodrame iz leta 1734 Pietra Metastasia. Prisluhnimo odlomku uverture, ki jo je posnel Baročni orkester iz Freiburga pod taktirko Reneja Jacobsa:
Na Dunaju je na današnji dan leta 1776 umrl zgodovinar Marko Hanžič, ki je v 2. zvezku dela Germania Sacra obsežno opisal tudi pokristjanjevanje Karantancev. Na današnji dan leta 1916 se je začela tridnevna bitka za Dobrič, v kateri so bolgarske enote premagale številno močnejše romunske, ruske in srbske sile in zasedle južno Dobrudžo. V kraju Četena Ravan v Poljanski dolini se je na današnji dan leta 1926 rodil slavist in narodopisec Janez Dolenc. Od leta 1957 je poučeval na učiteljišču v Tolminu in na novogoriškem oddelku za razredni pouk Pedagoške akademije. Učil je tudi v špetrskem centru Nadiža. Po upokojitvi se je posvetil raziskovanju ljudskega blaga rovtarskega narečja od Bovca do Škofje Loke. Leta 1986 je izdal Tolminske pravljice, leta 1993 pa še Zlati bogatin - Tolminske pripovedke. Tako je ocenil bogastvo ljudskega izročila na Primorskem: Borba za Trst in Primorsko v konferenčnem odboru za politične in teritorialne določbe mirovne pogodbe z Italijo, tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza, na prvi strani pa je pisal tudi o nezaslišanemu koraku Zavezniške vojaške uprave v času pariške konference, saj ta ne dovoli proslave v spomin bazoviških mučenikov, katerih spomin je ljudstvo častilo tudi v najtežjih dneh. Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči./Oražni sončni zahod obeta lepo vreme V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil operni pevec in basist Danilo Merlak. Solo petje je študiral v Trstu in Bologni. Debitiral je v tržaškem gledališču Verdi leta 1946 kot Komtur v Mozartovi operi Don Juan. Sledili so nastopi v Splitu, Mariboru, Lousanni in na številnih italijanskih opernih odrih. V Ljubljani se je posvetil stvaritvam slovenskih skladateljev. Basist Danilo Merlak je v oddaji Ane Fink Primorski glasbeni portret leta 1971 tako strnil svoje najbolj uspele vloge: Prisluhnimo Danilu Merlaku v Kolenovi ariji iz opere La Boheme:
Zahodno rimsko cesarstvo je prenehalo obstajati na današnji dan leta 476, ko je zadnji cesar Romulus Augustulus abdiciral, zatem ko je Odoakrova vojska zasedla Rim. V Afriki so na današnji dan leta 1916 britanske enote zasedle Dar es Salaam, ki je bilo središče Nemške vzhodne Afrike, na območju današnje Kenije, Ugande in Zambije. Enote generala Paula Emila von Lettow-Vorbecka so se umaknile, vendar nadaljevale z gverilskimi napadi na britanske in belgijske sile. Ob vrnitvi v Berlin marca leta 1919 so generalu pripravili veličastni sprejem. Bebler odločno zavrnil Bonomija in razkrinkal njegove imperialistične argumnete zgrajene na logiki iz časov osi Rim - Berlin, je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. V Ljubljani so na usmrtili generala in politka Leona Rupnika, upravnika policije Lovra Hacina in in višjega častnika SS Erwina Röenerja. Na še vedno nepojasnjen način so na današnji dan leta 1951 na farmi našli ubitega slovitega ameriškega književnika slovenskega rodu Louisa Adamiča. Brat France se ga je v oddaji ob sto-letnici rojstva tako spominjal: Kraška ohcet je že vrsto let najpomembnejša etnografsko folklorna prireditev v zamejstvu. Ob 10 obletnici je Neva lukeš leta 1981 pred mikrofon povabila Egona Krausa, predsednika zadruge Naš Kras, ki se je takole spominjal zametkov te prireditve: Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje. V vasi Kláštor pod Znievom se je v glasbeni družini na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj Alexander Moyzes. Najprej se je odločil za študij tehnike in se prepisal na praški konservatorij. Svoj opus je zgradil na prvinah slovaške in moravske ljudske glasbe. Prisluhnimo odlomku tretjega stavka Poetične suite. Na snemanju je violinista Jindřicha Pazdero spremljal pianist Vaclav Macha
Z bitko pri Naulochusu na Siciliji se je na današnji dan leta 36 pred našim štetjem končal politični boj za nasledstvo po Cezarjevem umoru. Oktavij se je odločil obračunati s Sextom Pompejem, ki je zbral ostanke republikanske aramde v Španiji in kasneje zasedel Sicilijo, kjer je s pomorsko blokado oviral Rimu oskrbo z žitom. Sile triumviriata Oktaviana, Antonia, Lepida so premagale uporniške enote. V Studenem pri Postojni je na današnji dan leta 1911 umrl skladatelj in organist Ivan Carli. Kot hlapec se je v goriškem semenišču naučil orglati, šele pri 26-ih pa je začel obiskovati orglarsko šolo pri skladatelju Foersterju v Ljubljani. Izdal je več zbirk cerkvenih skladb. Na današnji dan leta 1916 se je na zahodni fronti začela bitka za Guillemont. Britansko-irske enote so silovito napadle nemške branilce. Polkovnik Ernst Jünger, poveljnik 73 nemške regimenta je v svoj dnevnik zapisal, da so bili prav vsi vojaki in oficirji 3. bataljona mrtvi . Na današnji dan leta 1943 je bilo podpisano premirje med italijansko Vlado in zavezniki, o čemer hranimo izjavo Pietra Badoglia: Posebej Primorci so z olajšanjem dočakali konec četrtstoletnega fašističnega zatiranja. Novico o tem pa so objavili šele osmega septembra zvečer. Prisluhnimo pričevanjem Julija Beltrama in Frana Juriševiča: Razprava o tržaškem in jugoslovansko-italijanski meji v odboru za politično teritorialne določbe mirovne pogodbe z Italijo, tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, v katerem ugotavlja da bo sedmi teden pariške konference v znamenju tržaškega vprašanja. Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti pšenice, rži. Donovan Philips Leitch se je na današnji dan leta 1966 s pesmijo"Sunshine Superman" prebil na vrh lestvic najbolj poslušanih popevk. Botrovala pa ji je peripetija z LSD, ki je za dalj časa prekinila romanco z igralko Sue Lyon
Ponoči na današnji dan leta 1666 je zagorelo v kraljevi pekarni v Londonu. Požar se je hitro širil tudi zaradi močnega vetra. V središču mesta je zgorelo kar 10 tisoč hiš, tudi znamenita cerkev Sv. Pavla, na srečo pa je bilo žrtev malo. Na današnji dan leta 1851 je v Šentvidu, današnjem Podnanosu, umrl duhovnik, vinogradnik, kemik in zgodovinar Matija Vertovec. Napisal je številne knjige in priročnike, med katerimi sta najbolj znani Vinoreja na Slovenskem in Kmetijska kemija. O tem podrobneje Stane Bačar: Na današnji dan leta 1916 se je začela bitka za Turtucaio, trdnjavo ob Donavi, ki jo je Romunija zasedla po 2. balkanski vojni leta 1913. Pod vostvom generalov Panteleya Kiselova in Augusta von Mackensena sta Bolgarija in Nemčija zbrali 33 bataljonov s 55 tisoč vojaki, trdnjavo je branilo 19 romunskih bataljov z 39 tisoč vojaki pod poveljstvom generala Constantina Teodorescuja. Na Proseku se je na današnji dan leta 1921 rodil zdravnik internist in primarij Boris Cibic. Po tržaški gimnaziji je v Padovi študiral medicino, vendar so ga fašisti zaprli, dve leti je bil v nemškem taborišču Stalager nedaleč od Dunaja. Po vojni je doštudiral v Ljubljani, kjer se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo, zatem v bolnišnici Petra Deržaja. Kot soustanovitelj Društva za zdravje srca in ožilja je tako ocenil svoje delo: Kakršno vreme o kimavca mlaji, takšno je vso jesen najraji V kraju Colleretto Parella je na današnji dan leta 1906 umrl libretist in pesnik Guiseppe Giacosa. Najbolj je poznan kot solibretist naslednjih Puccinijevih oper: La Boheme, Tosca in Madama Butterfly. Iz prvomenjene prisluhnimo ariji Sono andati v priredbi pevke Mine:
September je bil po starem rimskem koledarju sedmi mesec - septem, od leta 154 pred našim štetjem pa je deveti mesec v letu. Omenimo še nekaj starih imen in pokrajinskih izrazov za september: devetnik, jesenik, kimavec, malomašnik, miholščak, sadnik, šmihelščnik. Ustoličenje koroških vojvod je bil znameniti obred, ki je po izvoru temeljil v Karantaniji, čeprav je obred kasneje sprejela fevdalna Koroška pod nemškim gospostvom. Leta 1286 so goriškega grofa Majnharda III. kot zadnjega ustoličili po starodavnem obredu, ki je zamrl leta 1414. Podrobneje o tem zgodovinar Bojan Štih: Na današnji dan leta 1916 je Bolgarija napovedala vojno Romuniji, petkova tržaška Edinost je povzela uvodni članek Daily Chronicle: "V diplomatskih krogih menijo, da Romunska dovoli ruski armadi svoboden prehod skozi Dobrudžo. Odtod napadejo Rusi na suhem in na morju Varno, da si jo pretvore v strateško bazo za nadaljne operacije proti središču Bolgarske." »Pariška konferenca deluje pred očmi vsega sveta. Tako je nastal tukaj tak položaj, da se objektivni rezultati konference zelo često ne krijejo z besedami, ki se tukaj uporabljajo,« to misel Edvarda Kardelja je na današnji dan leta 1946 na prvi strani objavil tržaški Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1961 se je v Beogradu začela prva konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav Azije, Afrike, Latinske Amerike in Jugoslavije, in sicer z geslom Boj za mir, proti kolonializmu. Prisluhnimo odlomku uvodnega nagovora gostitelja konference, Josipa Broza Tita: Ako je na Ilija, to je 1. septembra, gorko, bo štiri tedne vedro./Kakršno bo vreme na Ilija kazalo, bo ves mesec ostalo./Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje./Til oblačen in meglen - grda, deževna jesen. Na današnji dan leta 1911 se je v Solkanu rodila operna pevka Bogdana Stritar. S sestro, sopranistko Nado je posnela ploščo Partizanska umetna pesem, sodelovala pa je tudi v javnih radijskih oddajah Veseli veter na Primorskem. Vesni Čehovin je leta 1974 v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci takole pripovedovala o pesmi Veseli veter
Na današnji dan leta 1056 je po nenani bolezni umrla bizantinska cesarica Teodora, s katero se je končala makedonska dinastija na tem prestolu. Na današnji dan leta 1911 se je v Škofljah pri Vremah rodil politik Albin Dujc. Po nižji gimnaziji se je izučil za zobnega tehnika, že leta 1934 se je pridružil komunistom, pobegnil v Jugoslavijo, bil večkrat zaprt. Po vojni je delal v Tolminu in Kopru, kjer je bil predsednik okraja, po upokojitvi je delal v turistični zvezi. Ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v Tomosu leta 1960 ga je Albin Dujc tedanji predsednik koprskega okraja takole nagovoril: Na današnji dan leta 1916 so francoske enote na verdunski fronti prekinile obrambno bitko, čeprav so se Nemci uspešno upirali še do 9 septembra, tako da je tržaška Edinost pisala: "Močni angleški in francoski napadi ob Sommi in na desni Moze odbiti." Ogorčenje ljudstva se stopnjuje Protestna stavka in demonstracije ker Zavezniška vojaška uprava še ni preklicala odloka, s katerim postavlja ljudske predstavnike pred sodišče, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik: Pisanje Daily Workerja o ameriški noti FLRJ je naslovil ZDA hoče s svojim orožjem gospodariti Evropi. Eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni, Urho Kaleva Kekkonen, je umrl na današnji dan leta 1986 v Helsinkih. Finski predsednik je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v Helsinkih, leta 1975 jo je tako zaključil: Kakor zadnji dan avgusta jesen bo lepa ali pusta./Kakor zadnji srpan vremení,tako cela jesen se drží V Alexandropolu s eje na današnji dan leta 1856 rodil skladatlej, etnomuzikolog in pianist Nikoghayos Fadeyi Tigranian. Oslepel je že pri 9-h in se izobraževal na dunajski šoli za slepe in kasneje na konsrevtoriju v Sanct Peterburgu . Kot vnet zbiralec aramnske ljudske pesmi je njene elemnte vnašal v svoje klavirske in druge skladbe. Zaslovel je s cikolom klavirskih skladb, ki je izšel leta 1887 v Moksvi in ga je posvetil očetu. Pianist Phillip Sear je posnel 3 odlomke kavkaških pesmi in plesov:
V Trebčah pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1806 rodil pesnik Matej Hladnik. Po končanem liceju v Ljubljani in goriškem bogoslovju je bil kaplan v Devinu, nato učitelj v Gorici. Pisal je predvsem prigodne in poučne pesmi, pogosto v obliki soneta. Njegovo zapuščino je zbral Štefan Kocjančič. Britanski fizik Ernest Rutherford se je rodil na današnji dan leta 1871 v Brightwaterju. Velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce. Z alfa delci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Na današnji dan leta 1916 je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Romuniji. Tržaško Edinost je iz Carigrada poročal: "Ministrski svet je sklenil v svoji včerajšnji seji, da cesarska vlada z Nemčijo in in Bolgarsko napove vojno Romunski." Poveljstvo solunske garnizije je odpovedalo lopjalnost kralju Constantinu prvemu, ki je bil naklonjen centralnim silam. V Atenah so so pod vodtsvom nekdanjega ministrskega predsednika Eleftheriosa Venizelosa ustanovili začasno vlado, naklonjeno Antanti. V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil novinar Jurij Gustinčič. V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo, v Moskvi je končal nemško in rusko srednjo šolo. Leta 1942 in 1943 je delal v uredništvu slovenskih oddaj na radiu v Tbilisiju, zatem pa se je pridružil jugoslovanskim partizanom v Sovjetski zvezi, ki so sodelovali v bojih za osvoboditev Čačka v Srbiji. Po osvoboditvi je v Moskvi doštudiral zgodovino. Od leta 1951 do upokojitve leta 1985 je delal kot zunajepolitični novinar beograjske Politike. Ob 80 življenskem jubileju se je tako spominjal časov, ko je bil dopisnik iz Londona: Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje./Če bliska ob tramnotani, se pripravlja burja, pravijo piranski ribiči Po nekaterij virih je Georg Friedrich Händel na današnji dan leta 1751 dokončal oratorij "Jephtha", čeprav je zaradi nesreče med vožnjo s kočijo na Nizozemskem že skoraj oslepel. Libretist Thomas Morell je predelal staro hebrejsko legendo o zaobljubi vojščaka, da bo v primeru zmage bogovom žrtvoval prvo osebo, ki jo bo srečal ob vrnitvi domov, in pri njej vzrajal, četudi je prvo srečal svojo nedolžno hčerko Iphis. Prisluhunimo ni ariji Waft her, angels, thro' the skies, ki jo je posnel tenorist Mark Padmore ob spremljavi orkestra The English Concert, dirigiral je Andrew Manze
Danes se spominjamo utemeljtelja alkimije in giberišija. Po vsej verjetnosti naj bi se na današnji dan leta 721 rodil Abu Musa Džabir ibn Hajan al-Azdi al-Kufi al-Sufi, latinizirano Geber. Sufijskemu mojstru pripisujejo giberiši, dobrodejno žlobudranje, ki spodbuja desno polovico možganov, ta podpira ustvarjalnost in intuicijo, odklopi pa levo možgansko poloblo, kjer domuje razum. V bitki pri Mohaču leta 1526 je turška vojska pod poveljstvom Sulejmana II Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II, ki se je ob umiku utopil. Ogrska je razpadla na tri dele, del je spadal pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vladar Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol. V Zadru se je na današnji dan leta 1907 rodil politik in diplomat Vladimir Velebit. Pravo je študiral v Zagrebu, kjer je ubranil disertacijo. Leta 1942 se je pridružil partizanom, kjer je postal oficir za zvezo z ameriško in britansko vojno misijo v Kairu, Alžiru in Londonu. Po osvoboditvi je bil pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra in je sodeloval v delegacijah, ki so z zavezniki podpisali Devinski in Beograjski ter Londonski sporazum o tržaškem vprašanju, o čemer je leta 2003 povedal: "Pri Gorici je eden naših letalcev prisilil po hudem boju sovražno letalo, da je pristalo v bližini Ajševice," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja. Zunanji ministri velesil bodo sporazumno branili svoje dosedanje skupne sklepe, je iz Pariza na današnji dan leta 1946 poročal petkov Primorski dnevnik. Pičli uspehi konferenčnih odborov Ameriške ladje v jadranskem morju Brez obotavljanja kršijo ozemeljsko celovitost, vsi ti podnaslovi prve strani pričajo o napetem vzdušju, ki je napovedovalo obdobje hladne vojne. Če se na dan sv. Janeza glave zelje seka, ne stoji dolgo zelje v kadi, ker se pohabi./Deževen dan sv. Janeza glave stori orehe piškave. V Erfurt so na današnji dan leta 1686 krstili skladatelja in organista Wilhelma Hieronymusa Pachelbela. Že kot 14 leten je bil organist v Nurembergu. Med 6-mi Pachelbelpovimi skladbami je tudi Kanon in gigue v d-uru, ki ga je posnel Ansambel Musica antiqua Köeln je z dirigentom Richardom Gebelom
Pisatelj, odvetnik, politik in časnikar Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini. Leta 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je kot župan uspešno vodil dobro desetletje. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami in Cvetje v jeseni, med zgodovinska dela: Življenje mojega življenja, Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. V Nadanjem selu se je na današnji dan leta 1911 rodil novinar in publicist Stanislav Renko. Zaradi fašističnega preganjanja je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Zagrebu in na Sušaku pri Reki, gozdarstvo pa je študiral v Zagrebu in diplomiral v Beogradu. Partizanom se je pridružil v Gorskem Kotorju. Leta 1944 je prišel na Primorsko. V Trstu je od leta 1947 do leta 1974 delal kot glavni rednik Primorskega dnevnika, ob 30 obletnici izhajanja je povedal: Kar 6 ponatisov je doživela Renkova knjiga o Janku Premrlu Vojku Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa, ki je bil prepičan, da je z močnim napadom še možno predreti obrambo na verdunskem bojišču so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela na današnji dan leta 1916. Na današnji dan je Nečija napovedala vojno Romuniji. Danes svet štirih, da razčisti ozračje in pospeši pariško konferenco, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. »Agencija Reuter napoveduje, da bo sestanek razčistil pariško ozračje, saj je jasno, da se konferenca ne more končati do 23 septembra, ko se bo sestala glavna skupščina Združenih narodov. Verjetno bo Francija prevzela vlogo posredovalke med Sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na sestanku naj bi zavzeli skupno stališče glede vseh popravkov mirovnih pogodb.« Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Morje ob lebiču jezdi burjo. Zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki se je rodil na današnji dan leta 1866, velja za osrednjega glasbenika svoje dobe. Po študiju solopetja na dunajskem konservatoriju je učil na šoli Glasbene matice v Lljubljani in vodil njen zbor. Bil je tudi izvrsten harmonizator ljudskih pesmi. Prisluhnimo Hubadovi priredbi slovenske ljudske pesmi Po jezeru in Eldi Viler ob spremljavi orkestra Radia Ljubljana
Zgodovinarji so s pomočjo matematikov izračunali, da naj bi se na današnji dan leta 551 rodil kitajski filozof in učitelj Konfucij. Njemu pripisujejo avtorstvo kronike Pomlad in jesen, Konfucij je sicer deloval kot učitelj, minister in knežji svetovalec, posebej znano je njegovo etično načelo: "Biti dobremu dober, nedobremu pa pravičen." V Lobniku se je na današnji dan leta 1866 rodila botaničarka Angela Piskernik. Na dunajski univerzi je tik pred prvo svetovno vojno kot prva Slovenka doktorirala. Delala je tudi na zoološki postaji v Trstu. Zaslovela je s Ključem za določanje cvetnic in praprotnic. Bila je pobudnica za ustanovitev gorske straže in Triglavskega narodnega parka. Na današnji dan leta 1916 je Romunija napovedala vojno Avstro-ogrskem cesarstvu, ko so romunske enote vdrle v Transilvanijo, ki je bila del Avstro-ogrske. Italija pa je vojno napoved Nemčiji poslala nevtralni Švici. Poslanci rimskega parlamenta so pozivali k novi ofemzivi na Krasu, da bi tako pomagali Romuniji. Namerno zavlačevanje konference Včeraj pet odborov in nobenega sklepa, tako je poročilo s Pariza na današnji dan leta 1946 naslovil tržaški Primorski dnevnik, ki je v okvirčku objavil izjavo maršala Tita:« Preletavanje našega ozemlja od zavezniških vojaških letal ima za cilj pokazati vojno moč, ustrahovati naše rodoljubno prebivalstvo in ohrabriti proti ljudske elemente v Jugoslaviji.« V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar in politik Samo Bevk. Po diplomi se je zaposlil v idrijskem muzeju , ki ga je kasneje 8 let vodil. Poskrbel je za prenove bolnišnice Franja in si prizadeval za njeno uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Leta 1994 je postal idrijski župan, čez dve leti pa je postal poslanec. Ob ponovni izvolitvi leta 2004 je v pogovoru z Igrid Kašča Bucik povedal: Agošta pisan grozd, oktober grozd dober./Ob dobrem vetru lahko vsak plujee V Rastattu je na današnji dan leta 1746 umrl nemški baročni skladatelj Johann Caspar Ferdinand Fischer. Iz skopih zgodovinskih virov je znano le da je bil kapelnik godbe na dvoru Louis William, Margrave Badenskega. V svoj opusu se je zgledoval pri Jean-Baptiste Lullyu, pri čemer je v orkestralne suite vključeval klavičembalo, zato prisluhnimo odlomku suite Urania za čembalo, ki ga je posnela Mojca Lavrečič
Neveljaven email naslov