Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že pri šestih se je začel zanimati za ptice in leto ali dve pozneje je v svojo ornitološko beležnico prvič zapisal podatke o čebelarjih, pisanih ptičih, ki so se takrat za en dan ustavili pri njih doma.
Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje, živi na obrobju Ljubljanskega barja in v mirnosti te krajine uživa tudi takrat, ko ni v službi.
"Zjutraj in tudi zvečer je narava zelo poetična," pravi fotograf Jaka Ivančič, ki je v zadnjih letih pritegnil pozornost predvsem s svojimi krajinskimi fotografijami, v katere zna ujeti čarobnost narave.
"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih.
Snemalec, režiser in avanturist Rožle Bregar je v naravi doma. Začelo se je s hribi, saj je odraščal v gorniški družini. Navdušenje nad naravo in pogosto tudi nad skrajnimi razmerami Rožletu Bregarju pri njegovem ustvarjanju danes pride zelo prav.
Geograf in filozof Tomaž Koltai, naravovarstveni nadzornik v Krajinskem parku Goričko, je s tamkajšnjo naravo tesno povezan že od otroštva. V Lončarovcih, kjer ima manjšo kmetijo, živi tudi danes.
Boris Kryštufek se je v Prirodoslovnem muzeju Slovenije zaposlil kot stažist raziskovalec takoj po študiju biologije. Pri raziskovalnem delu se je posvetil v glavnem sesalcem, še posebej so ga pritegnili glodavci. Trenutno se največ posveča hrčkom.
"O naravi boš še vedno lahko pisala," je Ireno Cerar, avtorico, pripovedovalko in urednico, ki je v mladih letih omahovala med biologijo in družboslovjem, prepričevala učiteljica slovenščine.
Biolog in ekolog Luka Šparl, višji naravovarstveni svetovalec v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, se spominja svojega odraščanja v okolju, katerega pokrajina se je z leti zlasti zaradi intenzivnega kmetijstva izrazito spremenila.
Magister naravoslovnih znanosti s področja varstva naravnih vrednot Teo Hrvoje Oršanič se z naravo ukvarja vse svoje poklicno življenje, od leta 2018 pa je direktor Zavoda RS za varstvo narave.
"Imamo srečo, da Morska biološka postaja v Piranu leži tik ob morju, zelo dobro smo razvili disciplino znanstvenega potapljanja, raziskovanja pod vodo," je svoje delo za uvod predstavil biolog Borut Mavrič.
Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega regijskega parka, se je ekipi parka pridružil pred štirimi leti. V javnosti se ga verjetno najbolj spomnimo kot enega glavnih nasprotnikov postavitve vetrnic na okoljsko dragoceni in občutljivi Volovji rebri.
Biologinja dr. Staša Tome je pretežni del svoje dozdajšnje poklicne poti posvetila delu z ljudmi. Med drugim je z drugimi orala ledino tudi na področju, ki ga danes imenujemo interpretacija naravne dediščine.
"Vse se je začelo z ljubeznijo do vode in vodnih okolij," se svojih začetkov na področju varstva narave spominja biologinja Tatjana Gregorc.
Tilna Basleta, mladega varstvenega ornitologa iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, je narava pritegnila že zelo zgodaj.
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov.
Biologinjo Tino Centrih Genov je že v otroštvu zanimala narava, zlasti v vodi in ob njej. Odraščala je v bližini Velenjskega jezera, a so jo počitnice na morju in delfini vedno pogosteje vabili na morje, med študijem pa se je izkazalo drugače.
"Samo sam lahko prideš do vrha gore, samo sam lahko doživiš čudovito jutro v hribih, in če je vsak moj obisk povezan z zavedanjem, da sem v hribih le gost, varuh te narave, je to največ."
"Delamo za naravo, a pri tem moramo razumeti tudi potrebe človeka," svoj pogled na varstvo narave predstavi Andrej Sovinc, ki je z naravo tesno povezan vse od trenutka, ko so njegovi starši prvič na okensko polico postavili ptičjo krmilnico.
Biologa Marijana Govediča, direktorja Centra za kartografijo favne in flore, so reke prevzele že v otroštvu, ko ga je najbolj zaznamovala reka Drava.
Neveljaven email naslov
