S tem pa se je spremenila tudi pestrost rastlinskega sveta. Prepričan je, da je to eden glavnih razlogov, da se je usmeril v naravovarstvo. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi skrivnostne glive, v katerih je odkril pravo kraljestvo in ki jim namenja velik del svoje strokovne pozornosti. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kaj so glive in zakaj so tako pomembne za življenjske prostore številnih vrst, o tem, da bi mikologiji morali nameniti več pozornosti, pa tudi o tem, kaj je etični odnos v nabiralništvu.

Kako dobro poznamo glive
Pogosto se znajdemo v dvomu, kaj so glive in kaj so gobe. "To sta dva različna pojma, je pa eno del drugega," pojasni Luka Šparl. "Goba je razmnoževalni del glive, podobno kot pri sadnem drevju plodovi, recimo hruške in jabolka, preostalo, praktično 90 in več odstotkov organizma, pa je vegetativni del, ki se razrašča v tleh, lahko tudi več sto kilometrov daleč." Podgobje oziroma micelij je sestavljen iz tankih niti, imenovanih hife. Glive delimo v skupine na več načinov. Eden od njih je na primer način prehranjevanja. Poznamo glive razkrojevalke, ki razkrajajo odmrlo organsko biomaso, zajedavke oziroma parazite, ki povzročajo tudi gospodarsko škodo v gozdovih, glive so lahko tudi zajedavci na naši koži, obstajajo pa tudi izredno pomembne sožiteljske vrste, tako imenovane mikorizne vrste, ki tvorijo povezavo s koreninami dreves. "Če se osredotočim na tip razmnoževanja, delimo glavnino gliv v dve veliki skupini, tj. v prostotrosnice, kot so jurčki, lisičke, dedi, in zaprtotrosnice, kot so smrčki," za lažje razumevanje pestrega sveta gliv še pojasni Luka Šparl. V Sloveniji je po zadnjih podatkih trenutno znanih 5430 vrst gliv, kar pomeni veliko pestrost, na svetu pa je opisanih nekaj več kot 150.000 vrst, ocenjena pestrost pa je med 2,2 in 3,8 milijona vrst.

Pomen gliv za posamezne življenjske prostore
"Ko se sprehajamo po gozdu in opazujemo drevesa in listje, ki odpada, na tleh pa ležijo kostanji, lešniki itd., se vprašamo, kaj se zgodi z vsem tem organskim materialom, da ga prihodnje leto ni. Glive so tiste, ki so zaslužne za kroženje snovi, za to, da se življenje v nekem trenutku spremeni v smrt. Organska snov odmre in se vrne v obliki anorganskih delcev, ki so na voljo kot vir novega življenja. Glive omogočajo novo življenje in so bistven del naših ciklov," sogovornik nazorno ponazori življenjski krog v naravi in pomen gliv. Bistvo mikorize je namreč, da glive izrazito, lahko tudi sto- in večkrat, povečajo območje črpanja hranil in vode za drevesa, hkrati pa so sposobne različne drevesne vrste med seboj povezati in jih celo opozarjati na nevarnost.

Raziskovanje gliv
"Glive so premalo raziskane, mikologov je zelo malo, hkrati pa se kaže odsotnost tega področja tudi na akademskem področju. V Sloveniji na primer ni mogoče študirati mikologije," opozori Luka Šparl. Pri tem ne pozabi omeniti vloge izkušenj ljubiteljskih gobarjev. "Njihovo znanje je prav tako dragoceno, zlasti ko iščeš vrsto, ki se pojavlja posamično in navadno na različnih krajih. Tudi amaterski mikologi prispevajo veliko podatkov." V zadnjem času uporabljajo Boletus informaticus, javni informacijski sistem, ki je namenjen zapisovanju in kartiranju vrst gliv v Sloveniji. Z uporabo aplikacije lahko posneto glivo vnesemo v podatkovno bazo, strokovnjaki pa določijo organizem in pomagajo pri prepoznavanju. Z gobami je povezanih tudi veliko vraž. "Ena od njih je, da vse gobe, s katerimi se prehranjujejo živali, na primer polži in mravlje, lahko varno uživajo tudi ljudje. A resnica je daleč od tega," posvari Luka Šparl. "Organizmi imamo različno presnovo. Polž lahko zaužije nekaj stokrat večjo količino zelene mušnice, ki velja za najbolj smrtonosno vrsto gobe na svetu, pa mu ni praktično nič, za človeka pa je lahko usodno že zaužitje enega večjega trosnjaka."

Vpliv nabiralništva na naravo
"Ločevati moramo nabiralništvo za lastne potrebe in v okviru zakonsko predpisanih pogojev ter množično nabiralništvo, pri katerem se množice ljudi odpravijo organizirano na določeno območje in tam malodane opustošijo rastišče," je kritičen Luka Šparl. Množičnost je namreč danes za naravo velika težava. Časi, ko so ljudje gobe in druge plodove nabirali le v bližini svojih domačij, znanje in izkušnje pa prenašali iz generacije v generacijo, so žal minili. "Nadzor je smiseln, a je trenutno v Sloveniji precej neučinkovit. Potrebovali bi več nadzornikov in inšpektorjev, pa ne zato, da bi ljudje dobivali kazni," še doda. Kadar smo v naravi, bi se morali zavedati, da nam ni treba vdreti v vsak kotiček in da lahko kaj pustimo tudi samo naravi, ki nam svoje darove še vedno ponuja brezplačno.