Že kot študentka je vzorčila kačje pastirje, pozneje merila rake, urejala podatke o algah, potem pa po srečnem naključju pristala na Lutri, Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine, kjer se je vse vrtelo predvsem okrog vider. A med stikanjem za vidrami se je kmalu srečala tudi z bobri. Danes so ji ti prav posebej ljubi, verjetno tudi zato, ker nas, ljudi, učijo, kako sonaravno graditi jezove in kako se tudi zaradi njih povečuje biodiverziteta rek. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, da le redki vedo, kako se bobri prehranjujejo, kaj jih je ogrožalo pred stoletji in kakšni sosedje so z vidro, pa tudi o tem, zakaj je delo naravovarstvenikov pretežno delo z ljudmi in kako izrazito bobri vplivajo na mokrišča.

Tatjana Gregorc, biologinja

Kako dobro poznamo bobre?

Pred kratkim so na območju Slovenije in Hrvaške opravili javnomnenjsko raziskavo, ki je vključevala različne ciljne skupine, od splošne javnosti do upravljavcev in lastnikov zemljišč, ter ugotovili, da bobre kot vrsto na splošno precej slabo poznamo. Skoraj 80 odstotkov vprašanih namreč ni vedelo, da je bober izključno rastlinojed. Mnogi so bili prepričani, da se prehranjuje tudi z ribami. "Bober, ki je drugi največji glodavec na svetu, je namreč vegetarijanec oziroma celo vegan," pojasni biologinja Tatjana Gregorc. Bobri živijo zanimivo družinsko življenje in so po svoji socialni organiziranosti precej podobni nam ljudem. So monogamne živali, partnerja ostaneta skupaj vse življenje in tako tudi skrbita za svoje bobrišče, ki ga morata najprej zgraditi in potem tudi vzdrževati. Samica ima mladiče enkrat na leto, legla so v primerjavi z drugimi glodavci razmeroma majhna, v njih je od dva pa do največ pet mladičev. Ti ostanejo pri starših dve leti, dokler spolno ne dozorijo.

V imenu narave: bobri

Najpomembnejše pri varstvu narave je, da ljudje vedo, kaj je težava, da jih opolnomočimo in da spoznajo, kako lahko sami prispevajo k rešitvi.

Tatjana Gregorc, Inštitut Lutra

Ugodno stanje populacije

Pri bobru danes govorimo o ugodnem stanju populacije, kar pomeni, da je vrsta dovolj velika in razširjena ter ji ne grozi izumrtje. Pred dvema stoletjema pa je bil bober kot živalska vrsta na robu izumrtja. Od srednjega veka je namreč populacija bobra nenehno upadala, pred dobrim stoletjem naj bi bilo v vsej Evropi le še približno 500 do 700 živali. Razlogov za to je bilo več. Eden glavnih je bil zelo kakovosten kožuh, zaradi katerega so bobra lovili. Bobri so bili zanimivi tudi zaradi bobrovine, posebnega izločka, ki so ga uporabljali v zdravilstvu in kozmetiki, priljubljen pa je bil tudi kot postna jed.

Številne študije so dokazale, da se na območju, kjer živi tudi bober, ne poveča le število osebkov določene vrste, temveč se poveča tudi biodiverziteta, torej število osebkov različnih vrst.

Tatjana Gregorc, Inštitut Lutra

Bober zna okolje prilagoditi sebi

"Bobrov naravni habitat je sicer izginil, ampak večja težava je, da je bober izgubil svoj družbeni habitat, torej da ljudje ne znamo več sobivati s to vrsto," opozarja Tatjana Gregorc. Bobrov naravni habitat se je, potem ko smo v zadnjem stoletju po vsej Evropi uničili vsaj 70 odstotkov mokrišč, izjemno poslabšal. Vendar zna bober tudi okolje, ki je suboptimalno, torej zanj ni najboljše, dobro prilagoditi sebi. Običajno velja, da se večina živali prilagaja okolju, bober pa je pri tem pravo nasprotje. Okolje prilagaja sebi z gradnjo jezov, s katerimi zajezi prehitre ali preplitve vodotoke, s tem način umiri vodni tok in dvigne gladino vode, da si pod njo lahko uredi vhod v brlog, kar mu zagotavlja varnost.

Bober. Ilustracija Jurij Mikuletič
Bober. Ilustracija Jurij Mikuletič

Mokrišča so med najbolj produktivnimi ekosistemi na Zemlji in jih lahko primerjamo s koralnimi grebeni in deževnim gozdom, saj so izjemno pomemben habitat za številne vrste.

Tatjana Gregorc, Inštitut Lutra

Pomen bobra za mokrišča

Ker je bober dober graditelj, ga radi imenujejo ekosistemski inženir. Ves material za gradnjo bobrišč spravlja po vodi, zato jo tudi potrebuje, hkrati pa zna izjemno dobro skopati nove kanale, nove vodne poti, s tem pa ustvarja in vzdržuje mokrišča tudi tam, kjer smo jih ljudje presušili in zorali. S projektom LIFE BOBER, življenje z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami želijo javnosti med drugim predstaviti tudi pomen ekosistemskih storitev bobra, hkrati pa bi radi s projektom pripomogli k zmanjševanju navzkrižij. Bober namreč vzdržuje in ustvarja mokrišča, ki imajo zelo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Mokrišča v okolju delujejo kot velika spužva, kar pomeni, da takrat, ko je veliko padavin, zadržujejo presežke vode, med sušo pa ostaja ta voda na razpolago in s tem zmanjšuje posledice suše. Hkrati mokrišča uravnavajo lokalno mikroklimo, okolje se hladi, pomembno vlogo pa imajo tudi pri čiščenju voda, so pomemben habitat in predstavljajo tudi zelo velik ponor ogljikovega dioksida. "Bober torej pomeni več mokrišč," strne biologinja Tatjana Gregorc.