Za to je bilo zagotovo zaslužno tudi odraščanje v bližini Drave in še vedno se rad, tudi ko ne raziskuje, umakne ob reko in na reko. Danes se ukvarja predvsem s spremljanjem in okoljskimi raziskavami vodnih ptic, z izobraževanjem mladih in z ozaveščanjem.
V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, ali mlade danes narava še zanima, o ogroženosti rečnih ekosistemov, o kampanji Varuhi gozdnih specialistov, pa tudi o krivolovu, zgodbi taščice iz Ulcinja in skrivnostnem malem deževniku.

Opazovanje selitvenih poti

Običajno si predstavljamo, da je obdobje selitve ptic kratko, a v resnici traja kar nekaj časa. Jesenska selitev ptic se je začela že vsaj sredi avgusta, vrhunec dosegla konec septembra in v začetku oktobra, nekatere vrste pa se selijo še zdaj, v novembru. "V tem času lahko opazimo predvsem jate gosi, ki se selijo s severa, opazili pa smo tudi že prve večje jate žerjavov, ki jih pričakujemo v še večjem številu," pojasni ornitolog Tilen Basle.

Selitev ptic pa ne opazujejo le ornitologi. Opazuje jih lahko vsak, ki ima vsaj malo znanja. Vsaj za selitev nekaterih vrst ptic to zagotovo velja. Med temi so gosi in žerjavi, ki na nebu tvorijo večje jate v obliki črke V, mogoče pa jih je tudi slišati, saj so precej glasne in jih zato lažje prepoznamo. Največji izziv za opazovalce laike je štetje osebkov. A ornitologom so v pomoč tudi približne ocene, zanimajo pa jih tudi kraj, datum in ura opazovanja ter smer leta. Izkušeni ornitologi za spremljanje selitev uporabljajo različne metode, na primer popise in točkovne monitoringe, ko na terenu preživijo večino selitvenega obdobja in štejejo ptice, ki letijo mimo. Uporabljajo tudi obročkanje, najsodobnejša metoda pa je nameščanje GPS-oddajnikov, s katerimi dobijo najbolj verodostojne podatke. V DOPPS-ju so z oddajniki na primer opremili deset belih štorkelj, spremljali so lahko vse njihove premike in tako dobili celotno njihovo selitveno pot. Danes lahko spremljajo le še pot treh osebkov.

Kaj ptice na selitveni poti najbolj ogroža?

"Pri vseh sedmih štorkljah, pri katerih smo lahko ugotovili vzrok smrti, je bil najverjetneje kriv človek. Eno od štorkelj je blizu Carigrada povozil avto, drugo so ustrelili v Sudanu, tretja se je zapletla v plastično vrečko v Tuniziji ...

Predvidevamo, da se je kaj podobnega zgodilo tudi pri preostalih," pove Tilen Basle. Na ptice selivke na njihovi poti poleg človeka prežijo še drugi sovražniki, na primer vreme, suša, plenilci. Razlikujejo pa se tudi selitvene strategije posameznih vrst ptic selivk. Največje razlike so pri časovnih premikih, torej pri času, ki ga preživijo v letu, in pri času, ko počivajo.

Skrivnostni mali deževnik

"K malemu deževniku se najraje vračam in sem ga spomladi, ko se vrne – je namreč tudi ptica selivka –, najbolj vesel," Tilen Basle ne skriva svojega navdušenja nad to vrsto. Življenje te drobne ptice je zelo zanimivo in skoraj skrivnostno. To je vrsta pobrežnika, ki živi na rečnih prodiščih, najraje na golem produ, in gnezdo izkoplje kot plitvo jamico v prod. Vanjo samica običajno izvali štiri jajca, ki so obarvana kot prodniki, tako da jih drugi plenilci težko najdejo, pa tudi ornitologi imajo težave pri iskanju gnezd in raziskovanju. Celo odrasel mali deževnik je na produ komaj viden, zlasti med gnezdenjem. Odlikuje pa ga še nekaj zanimivih strategij, med drugim plenilce zvabi od gnezda s šepanjem in se zna pretvarjati, da je poškodovan. Mali deževnik je izjemno prilagojen na spreminjajoč se življenjski prostor. Prodišča z rekami se namreč vsako leto spreminjajo, premikajo, zaraščajo ...