Satelit Rosat so upokojili leta 1999 po osmih letih in pol intenzivnega raziskovanja vesolja. Foto: EPA
Satelit Rosat so upokojili leta 1999 po osmih letih in pol intenzivnega raziskovanja vesolja. Foto: EPA

Ker do zdaj še ni bilo podatkov, kje naj bi treščili, so po oceni centra padli na nenaseljeno območje.

Iz centra so sporočili, da je satelit v Zemljino atmosfero vstopil v nedeljo zjutraj med 3.45 in 4.15 po srednjeevropskem času, da bi njegovi ostanki dosegli Zemljino površino pa naj bi potrebovali le od 10 do 15 minut.

Večina kosov satelita naj bi se samosežgala ob vstopu v atmosfero, kakšnih 30 kosov s težo 1,87 tone pa bi lahko padlo na Zemljo s hitrostjo do okoli 28.000 kilometrov na uro. Največji kos naj bi bilo teleskopsko ogledalo, ki je zelo odporno na vročino.

Znanstveniki s satelitom nimajo več komunikacijskih povezav, po njihovih ocenah pa je v 30 minutah pred vstopom v atmosfero prepotoval 20.000 kilometrov, je povedal tiskovni predstavnik nemškega vesoljskega centra Andreas Schütz. Dodal je, da zdaj čakajo na ugotovitve opazovanj po svetu.

Verjeten padec na območju jugovzhodne Azije
Znanstveniki sicer ne pričakujejo, da bi satelit padel na območje Evrope, Afrike ali Avstralije. Po izračunih bi satelit padel nad Azijo, po verjetnosti nad Kitajsko, vendar Schütz danes ni mogel potrditi, ali so ostanki satelita vstopili v atmosfero nad tem območjem. Pozneje je povedal, da bodo šele čez nekaj dni vedeli, kam so padli ostanki.

Jonathan McDowell iz centra za astrofiziko v Cambridgeu je dejal, da bi ostanki satelita na podlagi izračunov verjetno lahko padli na območju Jugovzhodne Azije, in sicer Indijskega oceana, Mjanmara ali Kitajske. Dejanske lokacije ni vedel povedati.

Verjetnost, da bi vesoljske smeti zadele človeka, je po ocenah strokovnjakov zelo majhna, saj naj bi skoraj zagotovo padle v morje ali na nenaseljeno območje.

Rosat raziskoval črne luknje in zvezde
Znanstveni raziskovalni satelit Rosat so v vesolje umestili leta 1990, uporabljali pa so ga za raziskavo črnih lukenj in zvezd. X-žarki po navadi prihajajo iz najbolj vročih in najnasilnejših delov vesolja, kot so okolica eksplodiranih zvezd in robovi črnih lukenj. Rosat je naredil več kot 100.000 posnetkov tega visokoenergetskega sevanja. Z njim so opravili tudi prvi pregled virov rentgenskih žarkov s teleskopom, upokojili pa so ga leta 1999.

Pred dobrim mesecem je v južni Pacifik brez škodljivih posledic padel mrtvi Nasin satelit UARS, katerega ostanki so bili nekaj manjši in lažji od nemškega Rosata. Ostanki satelita v velikosti avtobusa so preleteli Afriko in severni Atlanski ocean ter končali v Tihem oceanu.