Gledalec D. R. se je pritožil nad poročanjem o volitvah na Madžarskem v oddaji Hidak/Mostovi, ki je bila na TV SLO1 predvajana 13. aprila 2018.

»Petkova oddaja Hidak/Mostovi se je začela s skoraj 14-minutnim prispevkom o volitvah na Madžarskem.
Čeprav je poročanje za manjšino lahko specifično, prispevek po mojem mnenju ni niti približno dosegal standardov poročanja RTV-hiše.
Predvajani so bili hvalospevi Viktorju Orbánu in strani Fidesz, medtem ko druge stranke praktično niso bile omenjene. Slišali nismo nobene izjave razočaranega ali zaskrbljenega volivca oz. volivke. Kot najbolj izpostavljena tema volitev begunci in begunke niso bili omenjeni.«

ODGOVOR VARUHINJE

Spoštovani,

prejela sem vaše sporočilo, v katerem ste se pritožili nad poročanjem o volitvah na Madžarskem v oddaji Hidak/Mostovi dne 13. aprila 2018 na TV SLO1.
Po vašem mnenju prispevek »ni niti približno dosegal standardov poročanja RTV-hiše«, saj je bila prikazana le zmagovalna stran, pogrešali ste prikaz osrednjih volilnih tem, med njimi o begunskem vprašanju.
Vaše mnenje sem v anonimizirani obliki posredovala pristojnemu uredništvu. Odziv je poslala odgovorna urednica TV-programa za madžarsko narodno skupnost v okviru Studia madžarskih programov v Lendavi Mirjana Magyar Lovrić; njen odziv sta v vednost prejeli tudi avtorica prispevka Eva Lőrincz in pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija za program v madžarskem jeziku Helena Zver.
Urednica Magyar Lovrić je očitke iz vaše pritožbe v celoti zavrnila, po njenem mnenju je bil prispevek pripravljen v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija. Pri tem je posebej izpostavila, da so v prispevku prikazali razpoloženje v Budimpešti in Lendavi po razglasitvi izidov, s poudarkom na »na nacionalni politiki Madžarske, na volilni pravici zamejskih Madžarov, na pomenu izida volitev za zamejske Madžare«. Celoten uredničin odgovor pošiljam v prilogi.
Prispevek sem si podrobno pogledala tudi sama. Strinjam se z uredničinim pojasnilom, da je poročilo dobro ujelo povolilni utrip in razpoloženje volivcev stranke Fidesz-KDNP ob razglasitvi zmage ter naklonjenost, ki jo tej stranki izkazujejo zamejski Madžari, tudi iz Prekmurja.
Iz prispevka smo izvedeli, da so k vnovični zmagi Viktorja Orbana prispevali tudi glasovi 250 tisoč Madžarov v sosednjih državah, ki so večinsko (94-odstotno) podprli Fidesz, da si je v Sloveniji volilno pravico (s pridobitvijo madžarskega državljanstva) zagotovila desetina prekmurskih Madžarov in da je na konzulatu v Lendavi od 200 registriranih volivcev glasovala približno polovica (nekaj glasov je bilo oddanih po pošti).
Novinarka je navedla še nekaj dejstev o volilni Madžarski: da prepričljiva zmaga in zasedba dveh tretjin poslanskih sedežev Viktorju Orbanu omogoča, da že tretjič zapored sestavi vlado, da je volitve zaznamovala visoka, okoli 70-odstotna udeležba (na nekaterih voliščih so morali volilni čas podaljšati), da je bilo veliko tudi mladih volivcev, da sta v kampanji bolj kot domače teme (npr. davki) prevladovali »migracijska politika in narodna suverenost« in da je za volitve vladalo rekordno medijsko zanimanje.
V prispevku so bile nanizane naslednje izjave: prvi odziv zmagovalca Viktorja Orbana in njegova zahvala volivcem, tudi zamejskim, »ki so pomagali obvarovati državo«, prvi odziv Ferenca Horvátha iz PMSMS, ki se je zahvalil prekmurskim Madžarom, ki so si priskrbeli madžarsko državljanstvo in se registrirali kot volivci, ter izrazil zadovoljstvo nad zmago strateških partnerjev in Fidesza, »ki nam je zmeraj, ob vseh priložnostih stal ob strani«, odzive navdušenih volivcev v Budimpešti, odziva volivcev iz Lendave (volivka: »Madžarska gre v pravo smer«), pojasnilo generalnega konzula Gyule Földesa o volilnem odzivu med upravičenci v Sloveniji, napoved politologa Borosa Bárka Leventa o pričakovanem nadaljevanju dosedanje politike madžarske vlade (»nadnacionalna Evropa ni sprejemljiva, ampak izključno taka, ki temelji na suverenosti držav«).
Strinjam se z uredničinim mnenjem, da je bila novinarka pri podajanju teh dejstev natančna, kar je eden od ključnih postulatov Poklicnih merilih in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija, opredeljen v točki 1.1.
Strinjam se tudi, da je pri oddaji manjšinskega programa treba upoštevati določene posebnosti, predvsem dejstvo, da je ta program RTV Slovenija namenjen v prvi vrsti obveščanju pripadnikov madžarske narodne skupnosti v maternem jeziku, in šele posredno – s predvajanjem s slovenskimi podnapisi na nacionalni frekvenci - tudi obveščanju pripadnikov večinskega naroda, in sicer o življenju in delovanju manjšine ter tematikah, ki so pomembne za to manjšino. Pri tem se za pripadnike madžarske narodnostne skupnosti upravičeno domneva, da so bili nadpovprečno informirani o madžarski volilni tematiki, in sicer tudi prek madžarskih medijev (potek volilnega spopada, volilni prijemi vlade in opozicije, retorika tekmecev, vloga Madžarov v zamejstvu, volilni izidi ter odzivi zmagovalcev in poražencev, mednarodni odzivi v kontekstu evropskih vrednot in populizma itd.).
Menim pa, da ima tudi gledalstvo manjšinske oddaje v programih RTV Slovenija - ne glede na to, ali gre za nadpovprečno informirane pripadnike narodnostne skupnosti ali pa za splošno občinstvo TV SLO1 - pravico do vsebinsko celovite informacije o obravnavanem dogajanju, v tem primeru o madžarskih volitvah in volilnem epilogu. Celovitost bi bila zagotovljena, če bi poročilo poleg prizorov slavja in navdušenja ter zmagovalni strani naklonjenih mnenj vsebovalo vsaj elementaren prikaz dejstev (razpoloženja, odzivov in argumentov) v tistem delu madžarske javnosti, ki na volilni večer ni slavila.
Menim, da je bilo poročilo vsebinsko okrnjeno, saj je tako v sliki kot v besedi obšlo disonantne glasove v volilnem telesu (tako na Madžarskem kot med prekmurskimi Madžari), s tem pa gledalcu ni predstavilo dejanske pluralne podobe madžarske družbe, tako politične in strankarske kot civilnodružbene, ki je značilna za vsako parlamentarno demokracijo, ne glede na volilni izid. Mnenjska in politična pluralnost sta (kot nasprotje enoumja) značilni tudi za narodnostne skupnosti. O različnih pogledih v skupnosti prekmurskih Madžarov navsezadnje priča komentar, objavljen v oddaji Szóvá teszem Pomurskega madžarskega radia 10. decembra 2017 (o katerem sem bila kot varuhinja seznanjena). Menim, da mora tako nacionalni kot manjšinski program RTV Slovenija v poročanju – v skladu s Programskimi standardi in Poklicnimi merili in načeli novinarske etike – zajeti in odražati to raznolikost in demokratično pluralnost nasploh.
Menim, da je bilo šest dni po volitvah upravičeno pričakovati, da se gledalcem postreže ne le z že videnimi prizori volilnega slavja zmagovalne stranke, ampak tudi s svežimi relevantnimi informacijami. Prispevek je bil denimo v oddaji Hidak/Mostovi objavljen na predvečer protestov, ki so jih madžarski državljani, zaskrbljeni nad stanjem demokracije, pripravili v prestolnici in še 11 mestih. Z vključitvijo takšne informacije bi uredništvo dejansko potegnilo črto pod volilni dogodek.
Menim, da je za gledalce, poslušalce, bralce RTV vsebin primerno takšno novinarsko poročanje iz tujine oz. o dogodkih po svetu, ki se ne zadovolji z navidezno nevtralnim podajanjem vsebin s faktografskim naštevanjem podatkov o nekem konkretnem dogodku, ampak zagotovi celovit prikaz različnih dejstev, iz katerih lahko občinstvo izlušči vse okoliščine, ozadja in morebitne (pozitivne, negativne) učinke in posledice za mednarodne in sosedske odnose.
Uredništvu priporočam poglobljeno notranjo razpravo o Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija, posebej o načelih nepristranskosti in verodostojnosti, kot sta opredeljeni v točkah 1.2. in 1.4. Načelo nepristranskosti ustvarjalce RTV vsebin zavezuje, da ohranjajo kritično distanco, čustveno neopredeljenost ter nepristransko in etično razmerje do vseh oseb, ustanov, tem in dogodkov. Načelo verodostojnosti pa jim nalaga, da javnosti ponudijo dovolj široke in vsestranske informacije o tematiki, da si lahko sami oblikujejo pogled na obravnavano zadevo. Način podajanja mora biti po izboru besedil in posnetkov takšen, da iz njega ni mogoče sklepati o morebitnem solidariziranju ali naklonjenosti ali podpori kateri koli politični ali interesni opciji.
Ob koncu zapisujem, da se ne morem strinjati z navedbo odgovorne urednice TV-programa za madžarsko narodno skupnost Mirjane Magyar Lovrić, da je »z izjemo narodnostnih oddaj« namen poročanja RTV Slovenija »orisati negativno sliko naše vzhodne sosede in njenega političnega vrha«. Iz tega zapisa bi bilo mogoče sklepati, da slovenska javna RTV v svojih programih goji pristranskost in negativno naravnanost v podajanju vsebin o Madžarski. Menim, da gre za preveč resen očitek, da bi ga bilo mogoče zapisovati brez resnih argumentov. Pavšalno podajanje mnenj o programih RTV Slovenija štejem za neprimerno.
Posebej poudarjam, da poročanja s kritično distanco ni mogoče enačiti z nastrojenostjo zoper objekt poročanja, kakor tudi poročanja o nesprejemljivih političnih, družbenih, vrednostnih itd. ravnanjih ali vključevanja tovrstnih informacij v programske vsebine ni mogoče enačiti z apriornim negativizmom.
Mnenja in priporočilo, ki sem jih zapisala v odgovoru na vašo pritožbo, bom posredovala tudi pristojnemu uredništvu ter jih uvrstila v varuhinjino poročilo za april 2018.
Ilinka Todorovski
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

ODGOVOR ODGOVORNE UREDNICE MIRJANE MAGYAR LOVRIĆ

Spoštovana Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev, spoštovana ga. Ilinka Todorovski!
Hvala za posredovano pritožbo. Naj se sliši ali bere še tako čudno, pritožbe sem pravzaprav vesela, saj to v prvi vrsti pomeni, da so naše oddaje gledane in da ima njihova vsebina veljavo.
Kar zadeva očitke na omenjeni prispevek, pa jih kot odgovorna urednica v celoti zavračam. Omenjeni prispevek je bil objavljen po parlamentarnih volitvah na Madžarskem in dejansko gre za poročilo o rezultatu oz. izidu volitev ter o dogajanjih tistega dne v Lendavi in v Budimpešti. A naj na kratko povzamem objavljeno:
V prispevku smo poročali o izidu volitev in o tem, katera stranka bo v madžarskem parlamentu imela koliko sedežev. Vse stranke, ki so prišle v parlament, so bile v prispevku omenjene. Nesporno je, pa če je to gledalcem simpatično ali ne, da sta Viktor Orbán in stranka Fidesz-KDNP velika zmagovalka teh volitev – to dokazujejo številke in o tem so poročali vsi svetovni mediji. Ker ni šlo za politično spremembo na čelu države (kot se je to na primer zgodilo jeseni na avstrijskih parlamentarnih volitvah), se nam ni zdelo potrebno, da bi intervjuvali »velikega« poraženca, saj le-tega na madžarskih parlamentarnih volitvah ni bilo. (V oklepaju naj dodam, da se s poraženimi strankami v svojem nizu prispevkov o madžarskih parlamentarnih volitvah ni ukvarjal niti novinar Bojan Peček, ki je prispevke pripravljal za Dnevnik in Odmeve). V našem prispevku so slišane izjave Orbána takoj po izidu volitev – in prav te izjave so povzele vse večje medijske hiše po svetu. Novinarka je v prispevku dejala, da sta bili migracijska politika in narodna suverenost dve ključni vprašanji volitev. To je v prispevku komentiral neodvisen analitik, ki pove, kaj pomeni Orbánova zmaga za odnos Madžarska-Evropska unija in kakšna politična stališča zavzema Orbán. Svoje mnenje o izidu volitev pove tudi Ferenc Horváth, najvišji »politični« zastopnik prekmurskih Madžarov, seveda s poudarkom na tem, kaj ta izid pomeni za Madžare v zamejstvu oz. za prekmurske Madžare. Ker so svoj glas na volitvah lahko oddali tudi prekmurski Madžari, ki imajo madžarsko državljanstvo, smo snemali tudi na generalnem konzulatu v Lendavi, kjer so prekmurski Madžari lahko oddali svoj glas. Po podatkih volilne komisije je 94 % zamejskih Madžarov svoj glas namenilo stranki Fidesz-KDNP, in to odražajo tudi izjave volivcev v prispevku. V Budimpešti vprašani volivci, ki smo jih pred mikrofon dobili še pred zaprtjem volišč, niso konkretno povedali, koga so oz. bodo volili, po razglasitvi rezultatov pa je naša novinarka bila pred sedežem stranke Fidesz-KDNP, tam zbrani volivci pa so izrazili zadovoljstvo z izidom volitev. Kar pa zadeva vprašanje begunk in beguncev, ne vem, zakaj bi se s to tematiko morali posebej ukvarjati v poročilu o rezultatu volitev.
Naj torej povzamem in še enkrat poudarim, da v prispevku nikakor ni šlo za poveličevanje Orbána in njegove stranke. V primeru, da bi zmagala druga opcija ali stranka, bi v prispevku enako prostora namenili njej.
Gledalec ima prav, ko pravi, da je poročanje za manjšino lahko specifično. V naših oddajah se, tudi ko gre za tako pomembne zadeve, kot so parlamentarne volitve sosednje države, seveda osredotočimo na tiste stvari, ki imajo neposreden vpliv na delo in življenje narodnosti. Zato tudi v prispevku tolikšen poudarek na nacionalni politiki Madžarske, na volilni pravici zamejskih Madžarov, na pomenu izida volitev za zamejske Madžare. Zavedamo se, da naše delo ni poveličevanje katere koli politične opcije, a hkrati tudi ne omalovaževanje izidov volitev, katerih se je udeležilo blizu 70 % volilnih upravičencev.
Odločno zavračam mnenje gledalca, da prispevek ni niti približno dosegal standardov poročanja RTV-hiše. Najbrž pa res ni dosegel tistih standardov, ki jih je gledalec – kadarkoli gre za poročanje o Madžarski – sicer vajen, saj z izjemo narodnostnih oddaj le redkokdaj lahko govorimo o poročanju, katerega namen ni orisati negativno sliko naše vzhodne sosede in njenega političnega vrha.
Kar pa zadeva naš prispevek, menim, da je bil pripravljen v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija. Novinarka je bila natančna, poročilo je ustrezalo dejstvom in ni bilo zavajajoče ali neresnično. Novinarka je bila nepristranska, gledalcev ni zavajala, jasno je predstavila tudi okoliščine, v katerih je prispevek nastal, svojega osebnega mnenja ni izrekla. Dejstva, ki jih je objavila, so temeljila na preverjenih informacijah, informacijah madžarske volilne komisije. Menim, da novinarka v ničemer ni kršila Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija.

S spoštovanjem:
Mirjana Magyar Lovrić, odgovorna urednica