Ali je voditeljica z vprašanjem o gostjini spolni identiteti prestopila mejo dopustnega, ali ni šlo za poseg v nedotakljivo polje intimnega; ali bi bilo pravilneje, če bi ta del pogovora - zaradi posega v zasebnost - pred predvajanjem oddaje odstranili; ali je bila programska vsebina pripravljena v skladu s poklicnimi merili in etičnimi načeli javnega medija; ali bi se moral za tak potek oddaje kdo opravičiti: voditeljica, uredništvo ali vodstvo RTV Slovenija. To so vprašanja, izluščena iz odzivov na oddajo Z Mišo, ki je bila na sporedu 28. novembra 2021 na TV SLO1. Voditeljica Miša Molk se je v oddaji pogovarjala z dramsko igralko Mio Skrbinac, ki jo širša javnost pozna tudi po spomladanskem razkritju, da je bila kot študentka žrtev spolnega nadlegovanja.

Uredniško pojasnilo

Varuhinja je v obravnavi zadeve prosila za uredniški odziv oziroma več informacij o okoliščinah in ozadju (pred)priprave, snemanja in postprodukcije oddaje, saj brez poznavanja teh dejstev celovita presoja o programski vsebini ni mogoča.

Obširen odgovor je posredovala Manica J. Ambrožič, ki je bila v času načrtovanja, nastanka in predvajanja oddaje v. d. odgovornega urednika Informativnega programa:

»Oddaja Z Mišo je naša vrhunska pogovorna oddaja z dolgoletno in izkušeno voditeljico Mišo Molk, ki v studio vsak mesec vabi skrbno izbrane sogovornike z izjemnimi življenjskimi izkušnjami. In pogovori so vedno poglobljeni, odkriti in tudi provokativni. Zato so priprave na tako oddajo zelo temeljite in vključujejo povabljene sogovornike. In tudi v tem primeru je voditeljica z gostjo Mio Skrbinac pred oddajo razpravljala o profesionalnem delovanju gostje in tudi o njenih življenjskih dilemah.

Ob koncu snemanja sta se pogovarjali tudi o tem, da bi morda del oddaje, ki je nato tako močno odjeknil v javnosti, izrezali, a sta se nato strinjali, da oddaja izide takšna, kot je bila posneta. Tudi po prespani noči se je gostja Mia Skrbinac strinjala z objavo oddaje v celoti.

Oddaja je vzbudila številne negativne odzive, spoštovana sogovornica, ki je seveda suvereno sprejela povabilo v oddajo, je med snemanjem izrazila stisko, a kljub izjemno težkim in osebnim temam je pogovor nadaljevala in z voditeljico sta prišli do konca oddaje. Na našo dolgoletno sodelavko, eno izmed najbolj izkušenih in prepoznavnih televizijskih ustvarjalcev pri nas, pa se je po objavi oddaje usul plaz izjemno žaljivih in podcenjevalnih verbalnih in slikovnih napadov in žalitev, kar je nedopustno.

Kolegica Miša Molk je želela v oddaji osvetlili izjemno življenjsko in profesionalno pot slovenske igralke Mie Skrbinac. Nikakor ni bil naš namen, da bi mladi igralki škodovali ali jo prizadeli, saj smo prav na naši televiziji z velikim občutkom odgovornosti prvi objavili tudi njeno pogumno izpoved glede spolnega nadlegovanja med študijem. Če je imela gospa Skrbinac občutek, da je bila med nastajanjem oddaje kakorkoli prizadeta, se ji opravičujemo.

Kolegica Molk je pri svojem delu vselej izjemno profesionalna in korektna do sogovornikov, prav tako zelo dobro pozna televizijske žanre in kaj ti dopuščajo. Zato pozivamo vse kritike in komentatorje, da se vzdržijo podlih žalitev in omalovaževanja na račun dolgoletne spoštovane ustvarjalke TVSLO.«

Mmenje varuhinje: Primerili sta se dve napaki

Urednica je korektno pojasnila okoliščine in tudi ustrezno odgovorila na večino dilem občinstva. Na podlagi teh informacij ter po obravnavi programske vsebine z vidika programskih standardov, poklicnih meril in etičnih načel je varuhinja napisala mnenje.

»Menim, da sta se pri pripravi programske vsebine primerili dve napaki, in sicer:
- v fazi priprave oddaje, ko je čas, da se za vsebinsko tekoč, poznavalski, poglobljen in zanimiv pogovor natančno definira ločnico med osebnim in intimnim, ki je sogovornik v javnem nastopu na javnem mediju ni pripravljen prestopiti. Ta faza je tembolj pomembna v pripravi pogovornih oddaj, ki načenjajo vsebine osebne narave;
- v fazi postprodukcije, ko je čas, da se programski ustvarjalec o potencialno sporni vsebini, ki bi iz katerega koli razloga lahko imela velik odmev, in še zlasti, če bi lahko pomenila prestopanje etične meje, posvetuje z nadrejenim urednikom. Ta faza je tembolj pomembna, če gre za pogovorno vsebino, do katere imata voditelj pogovora in sogovornik čustven odnos in je kljub novinarjevi izkušenosti potrebna presoja tretjega, s kritične distance nevpletenega in izkušenega urednika.«

Stopanje v polje intimnega ni prepovedano, mora pa biti sporazumno

Poklicna merila in načela novinarske etike RTV Slovenija novinarjem na več mestih svetujejo, kako naj ločujejo med zasebnim (intimnim), osebnim in javnim življenjem posameznikov, o katerih javnosti sporočajo pomembne in zanimive informacije. V tem dokumentu mdr. v tč. 1. 8. PRAVIČNOST izrecno piše, da »morajo pri poročanju spoštovati osebno integriteto posameznikov in njihovo pravico do zasebnosti.« V tč. 5.2.1 ZASEBNO IN JAVNO ŽIVLJENJE pa piše tudi: »Spoštovanje zasebnosti posameznika v programih RTV Slovenija pomeni ločevanje osebnega in zasebnega življenja posameznika od njegovega javnega življenja.« Med poudarki je tudi: »Informacije, ki se predvajajo, morajo biti pomembne in resnične. Ni dovolj, da so zgolj zanimive. Bistveno je, da delujemo po načelih, ki zagotavljajo pravico do zasebnosti ljudi, da jih obravnavamo korektno, kar pa nam ne preprečuje raziskovanja in razkrivanja zadev, ki so predmet javnega zanimanja.«

Kot pri vsaki programski vsebin, je tudi v primeru te pogovorne oddaje bistveno pogledati fokus in kontekst obravnave oz. zasnovo in žanr oddaje.

Za oddajo Z Mišo lahko rečemo, da zanimivih posameznikov ne portretira le z vidika poklicnega opusa ali izstopajočega družbenega prispevka, ampak tudi na bolj osebni in izpovedni ravni. Za to oddajo zato velja, da stopanje v polje intimnega nikakor ni prepovedano, je tudi pričakovano in zaželeno, bistveno pa je, da je sporazumno.

Iz poteka pogovora in pojasnila je razvidno, da je voditeljica na podlagi priprav in raziskav predvidevala, do kod seže sporazum in da je meja oz. ločnica med osebnim in intimnim jasna. Njeno vprašanje je izhajalo iz prepričanja, da je gostja spolno identiteto že javno razkrila in to na način, da je to razkritje lahko relevantna oz. sprejemljiva tema javnega pogovora. Predvidevanje in prepričanje voditeljice pa nista bila tudi preverjena pri gostji, ločnica ni bila določena sporazumno. Gostja je med pogovorom eksplicitno zanikala, da bi spolno identiteto javno razkrila (avtirala) na način, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot samoumevno soglasje za javno razpravo o tem delu njene zasebnosti.

Posvetovanje z uredniki

V tem delu pogovora je bilo očitno, da je gostja zaradi vprašanja v stiski, ta del pogovora je bil zanjo (in kasneje za gledalce) zaradi razgaljanja intimnosti očitno neprijeten in mučen. Zato se zastavi vprašanje, ali bi bilo pravilneje, da bi se snemanje prekinilo (kar je na snemanjih oz. oddajah, ki ne potekajo v živo, sprejemljiv potek) in nadaljevalo na drugačen način. Druga možnost bi bila, da bi naknadno, v t. i. postprodukciji ta del izrezali oz. umaknili. Tudi tak potek je lahko sprejemljiv, pri čemer pa mora biti izpolnjen naslednji pogoj: o vsebinskem spreminjanju, predelavi ali krajšanju posnetega pogovora morata soglašati tako novinar kot sogovornik, s takšnim posegom mora biti seznanjen tudi nadrejeni urednik.

Nadrejeni urednik pa je tudi tisti, ki mora biti o zapletih, spodrsljajih ali kakršni koli posebnosti vnaprej posnete oddaje obveščen. To je v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike izrecno opredeljeno v tč. 17 OBVEZNO POSVETOVANJE Z UREDNIKI. Tak hierarhičen red je nujen zlasti v primerih, ko bi lahko objava programske vsebine pomenila kršitev Poklicnih meril in načel novinarske etike, pa tudi v primerih, ko je zaradi okoliščin, v katerih je vsebina nastala, mogoče predvidevati, da se bo v javnosti ustvaril vtis o kršitvi ali nedovoljeni hoji po etičnem in poklicnem robu.

Poklicna merila o osebni bolečini in odnosu do spolnih manjšin

Merilo za odločanje o tem je lahko tudi vprašanje glede prikazovanja osebne bolečine sodelujoče v oddaji; v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike je tč. 10.4 BOLEČINA IN TRPLJENJE treba brati tudi kot opomnik, da takšni prizori ne smejo biti izrabljeni za pritegovanje pozornosti ali doseganje senzacionalističnih učinkov, saj je na prvem mestu treba zavarovati zasebnost posameznika. Izrecno omenjam tudi tč. 12.3 ODNOS DO SPOLNIH MANJŠIN, ki je – kljub temu, da je dokument star že 21 let in zato na številnih mestih anahron – dobro vodilo programskim ustvarjalcem RTV Slovenija, ko gre za vsebine o spolu, spolnih izbirah, usmerjenosti ali odnosih (»Istospolni odnosi so še vedno povezani z močnimi predsodki in so velikokrat predmet nepremišljenega in žaljivega poenostavljanja. Z napačnim pristopom lahko te predsodke še utrdimo, z ustreznim pristopom pa jih pomagamo spreminjati. Zato se je pri obravnavanju te problematike treba izogibati poenostavljanju, stereotipom in osebnim sodbam.«).

»Obžalujem, ker navedena določila Poklicnih meril in načel novinarske etike niso bila v celoti spoštovana. Menim, da je opravičilo, ki ga je zapisala urednica, na mestu.«

Varuhinja

Priporočila varuhinje: od strokovne razprave do delavnic

Primer je varuhinja izkoristila kot poziv vsem uredništvom RTV Slovenija, da se vnovič seznanijo z omenjenimi točkami Poklicnih meril in načel novinarske etike, uredništvu Informativnega programa TV Slovenija pa priporočila poglobljeno strokovno razpravo o primeru, vodstvu RTV Slovenija pa predlagala, da bi v okviru vsebinskih izobraževanj pripravili tudi delavnice, ki bi programske ustvarjalce bolje poklicno in etično opremile za poročanje o pravicah in položaju istospolnih, kakor tudi drugih tematikah, ki terjajo veliko mero znanja in tenkočutnosti, denimo o spolnem nasilju.

Ob obravnavi je varuhinja ostro obsodila izrekanje in zapisovanje žaljivk ter osebnih in poklicnih diskreditacij o programski ustvarjalki RTV Slovenija, kar je povsem nezdružljivo s kulturo dialoga.