Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko zimsko sonce ogreje prisojna rastišča, februarja že zacvetijo znanilci pomladi. O gojenih sortah trobentic – primulah vrtnarji razmišljajo že avgusta, takrat dobijo drobne sadike. Nato jih pol leta negujejo tako, da nas v najkrajšem mesecu razveseljujejo s pisanimi cvetovi na visokih ali nizkih steblih.
S klubom Gaia smo se odpravili v Črenšovce, h gospe Ireni Hozjan. Na okenskih policah po vsej hiši se bohotijo lončnice: orhideje, ciklame, kalanhoje, v garaži prezimujejo gorenjski nageljni. Gospa Irena zanje vestno skrbi, jih redno pregleduje, zmerno zaliva, dognojuje, z naravnimi pripravki odganja škodljivce. Rastline čutijo, da jih ima rada, pravi, skrb jih vračajo z bujno rastjo.
Na začetku oddaje bomo spregovorili o težavah, ki jih imajo nekateri kmetje s sosedi. Obiskali smo Prešnico, Gojače in Merče. Na njihovem domu v Boškarjih pri Svetem Antonu in v Planini nad Ajdovščino smo obiskali dve pomembni dami. Prva je Nova Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, druga pa Vinska kraljica Slovenije 2024. Zavod za gozdove bo začel pogozdovati tudi s pomočjo brezpilotnih letalnikov ali dronov. Bili smo v italijanskih Dolomitih, kjer je na prvem mestu les. V Oslavju v Goriških Brdih smo s kmeti obrezovali trte, na bistriškem pa z ribiči vlagali nove mladice.
DEBLO TROPSKIH RASTLIN Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin. CVETOČE V BOTANIČNEM VRTU LJUBLJANA V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani so se odprli redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo. CEPLJENJE IGLAVCEV Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline. BOTANIČNI VRT SAN FRANCISCO Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ... navrtu@rtvslo.si
Še eno damo imamo Primorci po novem na pomembnem položaju. Celo na prestolu. To je nova Vinska kraljica Slovenije 2024 Sanja Ferjančič s Planine nad Ajdovščino. Po izobrazbi je diplomirana fizioterapevtka in nadaljuje študij na magistrskem programu fizioterapija. Odrasla je na vinogradniškem posestvu, veliko je med trtami, še najraje pa kot someljerka 1. stopnje predstavlja vina domačim in tujim obiskovalcem.
Vlada je imenovala novo ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To je postala Mateja Čalušić iz zaselka Boškarji blizu Svetega Antona pri Kopru. Z našo ekipo smo jo obiskali na domu, da bi predstavila sebe, svoje okolje in svoje cilje.
V Franciji so nedavno sprejeli t. i. Petelinji zakon. Ta bo omejil medsosedske spore in tožbe proti kmetom. »Zakon o zvokih in vonjavah na podeželju« bo namreč zagotovil večjo zaščito kmetij pred na novo prispelimi prebivalci v ruralno okolje. Pri nas kljub deklarativni zaščiti kmetov, se zelo pogosto dogaja, da imajo številne težave zaradi sosedov ali vikendašev, ki si želijo v idiliki vasi preživeti miren konec tedna, hkrati pozabljajo, da idilika na vasi ni samo narava in oddaljenost od mestnega hrupa, temveč tudi kmetijska dejavnost in vse, kar sodi zraven.
V ribiški družini Bistrica iz Ilirske Bistrice v zimskem času v reko Reko in akumulaciji Mola ter Klivnik, vlagajo ribje mladice in tako skrbijo za ribji stalež v ribolovnih revirjih. V reko Reko so tokrat vložili soško postrv, v jezero Mola pa več kot dve toni krapa. V sodelovanju s Parkom Škocjanske jame bodo v kratkem izvedli tudi čiščenje reke Reke, kjer se še vedno sporadično pojavljajo onesnaženja.
V vasi Sela na Krasu so prvič v Sloveniji predstavili postopek sajenja s pomočjo brezpilotnih letalnikov oziroma dronov. V projektu sodeluje Hrvaško podjetje, ki se že poltretje leto ukvarja s to dejavnostjo, podjetje Telemach kot donator in Zavod za gozdove, ki je določil semena in vodi projekt.
V rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani nas prevzamejo še redki cvetovi toplotno občutljivih rastlin: mlečkovk, akantovk ... Na kačnikovkah pa nas dr. Jože Bavcon opozori na zanimiv pojav. Človek ga je, kot je to od nekdaj počel z naravo, za svoje potrebe prenesel kar v avtomobilsko industrijo.
Sebastjan Lipar je tokrat s pritlikavega iglavca in srebrne smreke nabral cepiče. Še februarja je čas za cepljenje iglavcev, s čimer lahko prenašamo genske lastnosti. Za osnovo je vzgojil navadne smreke. Spoznamo, kako poskrbi, da se cepič in osnova kar najbolje prekrivata, ter kako je treba skrbeti za cepljene rastline.
Z Nikom Pavlinom tokrat sestavljamo nasad tropskih rastlin: različne filodendrone, kalateje, ehmejo ... V vizualno privlačni zasaditvi nas prevzamejo številni prelivajoči se odtenki zelene. Rastline se ujemajo tudi v redkejših drugih barvah. Tudi deblo je izkoristil za dom večinoma epifitnih rastlin.
Ko morda večina Slovencev pogreša toploto poletnega sonca, se selimo v pregovorno večno poletno kalifornijsko mesto San Francisco. Ko se je tam mudila Irena, prav toplo ni bilo, zato si je vzela čas za ogled tamkajšnjega botaničnega vrta. V njem so lepotice tropskih gora in nižin, vodno rastlinstvo in predstavnice suhih območij. Najbolj oblegana je bila, zanimivo, rastlina z ne ravno mamljivim vonjem ...
Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali na tradicionalnem slovenskem sadjarskem kongresu v Krškem. O vplivu gospodarskih in klimatskih razmer na pridelavo, oblikovanje cen in dohodek v kmetijstvu, se pogovarjamo z dr. Črtomirjem Rozmanom. Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Na gorski kmetiji Spodnji Virnik nam predstavijo vezano rejo goveda. Pomurske kmetije ob tradicionalnih dopolnilnih dejavnostih uvajajo tudi sodobnejše pristope, ki spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v regiji.
Gost dr. Črtomir Rozman, agrarni ekonomist, FKBV, Univerza v Mariboru. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Konec lanskega leta je skupina slovenskih agrarnih novinarjev obiskala zanimivo kmetijo v Spodnji Avstriji. Mladi gospodar je nekdaj mešano živinorejsko kmetijo spremenil v sodobno družinsko podjetje, ki se ukvarja z rejo koz, predelavo kozjega mleka in proizvodnjo električne energije.
Na območju Pomurja je med 5728 kmetijami, ki so lani oddale subvencijsko vlogo, okoli 400 kmetij, ki se ukvarjajo z eno ali več dopolnilnimi dejavnostmi. Obiskali smo dve kmetiji, ki ju vodijo mladi prevzemniki. Ob tradicionalnih iščejo tudi sodobne pristope, s katerimi spodbujajo inovativnost in bogatijo življenje ljudi v tej slovenski regiji.
Slovenski sadjarji so se minuli teden zbrali v Krškem na tradicionalnem 5. slovenskem sadjarskem kongresu. Sadjarstvo je v zadnjem desetletju postalo ena najbolj ranljivih kmetijskih dejavnosti. Podnebne spremembe in tržne razmere iz leta v leto predstavljajo večji izziv.
Čeprav so v pripravah na novo programsko obdobje skupne evropske kmetijske politike razpravljali tudi o tem, da bi opustili vezano rejo, se napoved o prepovedi take reje po letu 2028 ne bo uresničila. Taka prepoved bi imela za slovensko govedorejo uničujoče posledice, saj je prevladujoča. odločili smo se, da na treh konkretnih primerih oz. kmetijah prikažemo karakteristike obeh tipov rej in na kaj morajo biti govedorejci pozorni, če želijo imeti rejske uspehe in upoštevati dobrobit živali.
Naredimo herbarij Ali veste, kako rastline pravilno nabrati, posušiti in stisniti, da bi jih lahko vložili v herbarij? In kaj je herbarij? Nasvete za pripravo urejene zbirke posušenih rastlin ali njihovih delov smo poiskali na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Portret botanika Alfonza Paulina Lani je minilo 170 let od rojstva enega najpomembnejših slovenskih botanikov, Alfonza Paulina. Postavil je temelje slovenske botanike, napisal prvi izvirni učbenik rastlinstva v slovenskem jeziku ter izdal 2000 herbarijskih pol z opisi širšega kranjskega rastlinstva. V dokumentarnem portretu poleg njegovega dela izvemo še zanimive zgodbe o nekaterih redkih rastlinah. Čebulna marmelada Ste že pokusili marmelado iz čebule? Ne? Recept zanjo smo pripravili za konec oddaje. V uredništvo smo jo pokusili in lahko povemo, da je pravo gurmansko presenečenje. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov