Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
SADIKE DIVJIH BELUŠEV Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla. SPOMLADANSKA DELA V RASTLINJAKU Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ... RASTLINE ZA ČIŠČENJE ZRAKA V DOMOVIH Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka. LJUBENSKE POTICE Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ...
Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka.
Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla.
Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v Bohinjski Bistrici izvedlo tradicionalno slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. V začetku preteklega tedna so se na skupščini zbrali tudi člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, ki so ga ustanovili pred 10 leti. V studijskem delu oddaje gostimo dr. Roka Miheliča, predsednika SZOK. Pri Zmrzlikarjevih na Gorenjskem predstavimo vezano rejo goveda. Oddajo zaključujemo s prispevkom o psihosocialni podpori na kmetijah.
Na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije dobro leto izvajajo storitev psihosocialne podpore za kmete. Gre sicer za dobro uveljavljeno storitev v kmetijsko razvitih evropskih državah in drugje po svetu. Denimo v sosednji Avstriji kmetom tako pomagajo že več kot deset let. Pri nas po dobrem letu od uvedbe ugotavljajo, da je storitev nujno potrebna in da bo treba za njeno učinkovito izvajanje čimprej zagotoviti dodatne strokovnjake.
Gost dr. Rok Mihelič, predsednik SZOK, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo je Društvo za varstvo rastlin Slovenije izvedlo v Bohinjski Bistrici. Dogodka se je udeležilo okrog 300. Posvetovanje 2 dni udeležencev iz devetih držav. Obeležili pa so tudi 30-letnico društva in njegovim zaslužnim članom podelili priznanja.
Združenje za ohranitveno kmetijstvo so člani ustanovili leta 2014 z namenom, da bi tudi v Sloveniji prodrli z idejo obdelave tal brez oranja in večjo pokritostjo pridelovalnih površin, kar posledično zmanjšuje stroške naftnih derivatov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ohranja živost tal. Naša ekipa jih je spremljala na skupščini, ki so jo pripravili v začetku preteklega tedna.
Več kot 70 % slovenskih krav molznic je še vedno v hlevih z vezano rejo. Dobra tretjina teh krav se poleti pase. Značilna slovenska kmetija s prirejo mleka ima v hlevu okoli 30 molznic, poleg živinoreje pa enakovreden del prihodka na kmetiji ustvarijo še s kakšno drugo dejavnostjo npr. s poljedelstvom. Tako kmetujejo tudi na Zmrzlikarjevi kmetiji v Voklem v občini Šenčur na Gorenjskem.
1. ORODJE ZA GLADEK REZ Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete. 2. SAJENJE IN SETVE V VISOKI GREDI V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca. 3. ZA DOBRE SADIKE PARADIŽNIKA Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 4. KOLAČ S POKUHANIMI BELUŠI Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši. navrtu@rtvslo.si
Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši.
Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete.
Neveljaven email naslov