Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Takis je novinar, včasih je bil prepoznaven voditelj odmevne oddaje na ciprski nacionalni televiziji, danes je poslanec progresivne delavske stranke v Evropskem parlamentu. Prepričan je, da so v prihodnje potrebne spremembe v EU pa tudi v sestavi Evropskega parlamenta na področju razmerja moči malih in velikih držav. Ciper je kot pravi Takis periferija EU, Nemčija ali Francija pa sta zagotovo središče, kar simbolično ponazori tudi s ceno in trajanjem vsakotedenskega letalskega prevoza iz Nikozije v Bruselj oziroma Strasbourg.
HEIDI HAUTALA letos končuje svoj tretji mandat v Evropskem parlamentu, v katerem je tudi podpredsednica. Finka je na svoji politični poti v ospredje vedno postavljala človekove pravice in preglednost delovanja evropskih ustanov. Kot članica skupine Zelenih je tudi pobudnica zakonodaje, ki bi urejala družbeno odgovornost podjetij – sploh zaradi trgovine s kakavom.
Evropski parlament Evropski komisiji pri zadevah, o katerih neposredno ne odloča, po navadi pošlje pobudo za pripravo zakonodaje – tudi o umetni inteligenci, ki je čedalje pogosteje del našega vsakdanjega življenja, lahko pa vpliva tudi na izid evropskih volitev. Mady Delveaux je Luksemburžanka, ki je študirala klasično literaturo, latinščino in grščino, danes pa se v Evropskem parlamentu ukvarja s področjem umetne inteligence in robotizacije. Samovozeči avtomobili, sobivanje z roboti, digitalizacija in številna druga področja umetne inteligence zahtevajo sprejetje domišljene in učinkovite zakonodaje.
Brexit ne bo vplival samo na življenje Britancev, temveč bodo posledice čutili tudi drugi državljani Evropske unije. Zato SEAN KELLY, SAJAD KARIM in drugi poslanci Evropskega parlamenta zahtevajo omilitvene ukrepe pri potovanjih, prometu, socialni varnosti in čezmejnem sodelovanju z Irsko, če bi Združeno kraljestvo iz Unije izstopilo brez dogovora.
Henna Virkkunen ima za seboj bogato politično kariero v finskem parlamentu in vladi, kot poslanka Evropskega parlamenta pa se ukvarja s podnebnimi spremembami. Evropski parlament je pred kratkim pozval države članice, da se ambiciozneje borijo proti podnebnim spremembam: izpuste toplogrednih plinov je treba do leta 2030 zmanjšati za 55 odstotkov, eden največjih onesnaževalcev pa je promet. Finska poslanka se bo, če bo ponovno izvoljena, še posebej ukvarjala s tem področjem.
Evelyne Gebhardt je že 25 let evropska poslanka. Kot podpredsednica Evropskega parlamenta se zavzema predvsem za pravice evropskih državljanov v vlogi potrošnikov. Njena življenjska pot je simbolično zgodba nastanka Evropske unije. Rodila se je v Franciji in se poročila z Nemcem, v Nemčiji danes tudi živi. Večkrat poudari, da se mora Evropski parlament še bolj zavzemati za pravice evropskih državljanov in jih z zakonodajo ustrezno zaščititi na številnih področjih, na primer pri kakovosti hrane in izdelkov. Enaki izdelki se v državah vzhodnega in zahodnega dela EU v kakovosti zelo razlikujejo, nov izziv pa je tudi enoten digitalni evropski trg.
Hrvaška poslanka Ruža Tomašič je končala policijsko akademijo. V svoji drugi domovini, Kanadi, je sprva delala kot policistka na motorju, predvsem v boju proti drogam, pozneje je bila kaskaderka v nanizanki Dosjeji X. Na listi Hrvaške konservativne stranke je bila ob vstopu naše sosednje države v Evropsko unijo izvoljena v Evropski parlament, v katerem je lani postala glavna poročevalka za nove direktive na področju ribištva.
Mladi italijanski poslanec Fabio Massimo Castaldo je najmlajši podpredsednik v zgodovini Evropskega parlamenta. V njem se ukvarja s področjem človekovih pravic, največ energije pa namenja aktiviranju mlade generacije v Evropski uniji in tudi zunaj nje. Kot poslanec je v svojem mandatu povezoval mlade politične voditelje EU, Balkana in Afrike v različnih forumih, saj je prepričan, da je treba veliko pozornosti danes posvetiti prestrukturiranju delovnih mest za mlade, tudi z mislijo na odgovoren odnos do okolja, krožnega gospodarjenja ter spodbujanja raziskav in inovacij.
Kar boš zakuhal doma, se bo poznalo tudi v zunanji politiki, je prepričana pisateljica in evropska poslanka Sandra Kalniete, ki je danes koordinatorica za stališča v zunanji politiki pri Evropski ljudski stranki, in to v zelo prelomnih časih za Evropsko unijo in Evropski parlament. Vse šibkejša EU bi morala imeti močno skupno zunanjo politiko, se strinja sogovornica. Dober primer je politika Unije do Afrike, oblikovati pa bi jo morali še do Kitajske in Rusije.
Julija Reda je, kot pravi, piratka iz Evropskega parlamenta, članica Piratske stranke in Zelenih, ki se zavzema za pravičnost pri avtorskih pravicah na spletu. Trenutna zakonodaja, ki se pogosto sprejema prav v Evropskem parlamentu, ščiti predvsem velika multinacionalna spletna podjetja, preprečuje razvoj ustvarjalnim idejam manjših podjetij, na primer zagonskih podjetij in razvijalcev na Youtubu. Julija Reda predvideva, da bo Evropski parlament o spremembah na področju avtorskih pravic na spletu morda odločal še pred majskimi evropskimi volitvami.
Kostadinka Kuneva je Bolgarka, ki opravlja svoj prvi mandat v Evropskem parlamentu. Izvoljena je bila v Grčiji, kamor je prišla kot priseljenka. Sprva je delala kot čistilka in se povzpela vse do položaja sekretarke v sindikatu. Leta 2008 so jo napadli z žveplovo kislino. Dogodek je sprožil proteste in spopade s policijo med civilnimi nemiri v Grčiji leta 2008. Osebna izkušnja je Kostadinko Kunevo pripeljala tudi v evropsko politiko. V Evropskem parlamentu je danes ena izmed najbolj prepoznavnih bork za boljšo vključenost invalidov v EU.
Elly je mlada italijanska evropska poslanka, ki nikoli ni razmišljala o politiki, vendar jo je dejstvo, da mladi danes ne morejo uveljaviti svojih idej pripeljalo v Evropski parlament, kjer skuša doseči spremembe v povezavi z bolj socialno Evropo. Opozarja na revščino, klimatske spremembe še posebej aktivna pa je na področju integracije beguncev in spremembe Dublinskega sporazuma, ki določa, da morajo begunci ostati v državi v katero so prišli, ko so vstopili v EU. Prepričana je, da je na ta način kršeno načelo evropske solidarnosti. Njeno stališče, da se morajo najvplivnejše in najbogatejše države sveta odgovorno spopasti z migrantsko krizo, v letu 2016 je EU sprejela število beguncev, ki je enako 0,25 odstotka evropske populacije.
Neveljaven email naslov
