Ekologi brez meja, društvo Fokus in Pravična trgovina 3 Muhe Slovenija so združili moči v projektu Obleka naredi človeka in opravili obsežno raziskavo o proizvodnji, porabi in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji. Ugotovili so, da vsak prebivalec Slovenije letno zavrže 12,3 kg oblačil. "Evropsko povprečje naj bi bilo 11 kg, tako da smo na tem področju nad njim," je povedala predsednica društva za sonaravni razvoj Focus Živa Kavka Gobbo. Po podatkih Centra ponovne uporabe pa v Sloveniji zavržemo več kot 18 kilogramov tekstila. "Strategija modne industrije je prodati čim več v čim krajšem času, zato kakovost ni tako pomembna," opozarja Živa Kavka Gobbo, ki kot razlog, da vse več oblačil konča v smeteh ali gre v predelavo, navaja slabo kakovost oblačil iz trgovin s hitro modo. "V omarah imamo veliko več tekstila, kot smo ga imeli pred 30 leti. Podatki kažejo, da veliko, včasih celo tretjine oblačil, ki jih imamo, sploh ne nosimo," je povedala vodja pravične trgovine v Sloveniji Živa Lopatič. Trgovin s hitro modo je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo številke o količini uvoženih oblačil. Nosilci projekta Obleka naredi človeka poleg ozaveščanja ljudi o tej temi pozivajo tudi k sistemskim spremembam, ki bi spodbudile ponudbo kakovostnejših oblačil z manj negativnega vpliva na okolje in družbo.

Z nakupom poceni oblačil podpiramo izkoriščanje tekstilnih delavcev

Poceni delovna sila pomeni nižje stroške, zato se za veliko večino cenovno dostopnih oblačil v razkošnih trgovskih središčih skrivajo sramotno slabo plačane žuljave roke, tudi otroške. Največje svetovne pridelovalke bombaža so Indija, Kitajska, ZDA, Brazilija, Pakistan, Uzbekistan in Turčija. Obsežna poročila o prisilnem delu na bombažnih poljih prihajajo iz osrednje Azije, tj. Uzbekistana in Turkmenije, kjer oblasti na tisoče svojih državljanov, tudi zdravnikov in učiteljev, vsako leto prisilijo, da pustijo svoje siceršnje službe in za borno ali celo za nikakršno plačilo obirajo bombaž. Določena je tudi kvota, ki jo morajo pobrati; če je ne izpolnijo, jim grozi izguba službe. V Uzbekistanu je vlada zaradi pritiskov lani priznala izkoriščanje in obiranje začela plačevati, zato so obiralci delo sprejeli. Z ostrejšo zimo pa je bilo zanimanja za delo vse manj, in oblasti so obudile staro prakso. V Turkmeniji država obstoj prisilnega dela na bombažnih poljih zanika, čeprav je med obiralci vsako leto kakih 49 tisoč učiteljev. To je le droben del mozaika temnih zgodb belega bombaža – industrija tekstila povečini ostaja nema, mi potrošniki pa ji s svojimi nakupi dajemo tiho privolitev.

Recikliramo le en odstotek tekstila

Svetovna tekstilna industrija na leto proizvede več kot 90 milijonov ton odpadkov, ponovno uporabi pa se samo en odstotek. Mnogi se zato sprašujejo, kako delež recikliranega tekstila povečati. Ena možnost je mehanična reciklaža, s katero iz tekstilnih odpadkov nastanejo novi izdelki, druga, ki so se je v okviru evropskega projekta Resyntex lotili Univerza v Mariboru, podjetje Tekstina ter Inštitut za okoljevarstvo in senzorje, pa je kemična reciklaža. Leta 2018 je bila dobra polovica vseh proizvedenih vlaken poliestrskih, za tretjino je bilo bombažnih. Zato so se v mariborskem laboratoriju na inovativen način lotili reciklaže teh dveh materialov in njunih mešanic. V laboratoriju odpadnemu tekstilu najprej odstranijo gumbe, zadrge in druge delce, nato ga razvrstijo po sestavi. Sledita razbarvanje in hidroliza. Iz tekočega produkta dobijo trdo treftalno kislino, ki je sestavni del številnih plastičnih izdelkov. "Iz ene plastenke lahko dobimo prejo, iz katere naredimo športno oblačilo, potem pa športno oblačilo razgradimo, dobimo spet tereftalno kislino, ki jo repolimeriziramo in spet naredimo plastenko. Tako lahko krožimo, pomembno je le, da je čistost te sekundarne surovine zadostna, da so procesi repolimerizacije tehnološko izvedljivi," pojasnjuje dr. Mojca Poberžnik z Inštituta za okoljevarstvo in senzorje v Mariboru. Kemična reciklaža se za zdaj še ne splača, opozarja Poberžnikova, saj je cena sekundarnih surovin trenutno višja od cene primarnih. Morda bodo proces pospešili ukrepi Evropske unije, ki bodo po vzoru plastike, odrabljenih avtomobilov in odpadne elektronske opreme tudi na področju tekstila od proizvajalcev zahtevali večjo odgovornost oziroma denarni vložek pri ravnanju z odpadnim tekstilom.