Da ceneno poljsko, madžarsko, italijansko in tajsko meso nima kaj iskati na krožnikih hrvaških kupcev, je ob izbruhu afere svaril hrvaški kmetijski minister. "Ne moremo uvažati smeti iz drugih držav in jih na Hrvaškem prodajati po cenah, po kakršnih to meso prodajamo. Tudi kupci se morajo vprašati, zakaj je uvoženo meso dvakrat cenejše od domačega," je dejal Tomislav Tolušić.

Okrepljen nadzor podaljšal črni seznam dobaviteljev

A okrepljen nadzor je pokazal, da je s salmonelo okuženo tudi meso živali, ki so bile vzrejene na Hrvaškem. Konec tedna se je na črnem seznamu dobaviteljev mesa dvomljive kakovosti znašla tudi hčerinska družba Perutnine Ptuj, saj so s salmonelo okuženo meso inšpektorji odkrili v mesnicah v Požegi in Županji. S sedeža družbe so nam že v petek zagotovili,da je njihovo meso za potrošnike varno in dodali, da evropska zakonodaja, ko gre za sveže meso, prepoveduje prisotnost dveh tipov salmonele: enteritidis in tifimurium, ki ju v vzorčenem mesu ni bilo. A znanstveno poročilo hrvaške agencije za hrano iz leta 2015 ugotavlja, da je bakterija nevarna za zdravje ljudi. Perutninina trgovina na eni od zagrebških tržnic je bila včeraj, domnevno zaradi inventure, zaprta, a so sosedje prodajalne prepričani, da je razlog zaprtja salmonela.

Kako varno je meso v Sloveniji?

Lidl, Kaufland in Konzum, v katerih so na Hrvaškem odkrili meso, okuženo s salmonelo, so del trgovskih verig, ki so prisotne tudi v Sloveniji. Pri Lidlu Slovenija in v Mercatorju zagotavljajo, da inšpekcijske službe redno izvajajo nadzor in da so slovenski potrošniki lahko brez skrbi. Ajda Pulko, vodja zagotavljanja kakovosti v Lidlu Slovenija je na vprašanje, ali tudi pri njih dobavljajo meso od spornih poljskega in madžarskega dobavitelja, odgovorila, da ne. "S podjetjem Indykpol nismo sodelovali nikoli, s podjetjem Hungerit pa v letošnjem letu tudi nismo sodelovali." V Mercatorju zagotavljajo, da je vsa perutnina v njihovih prodajalnah izključno slovenskega izvora. Inšpekcijski pregledi so pogosti, razloga za skrb ni. Na izrecno vprašanje, ali so v mesu, ki je že bilo na prodajnih policah, v katerem od nadzorov v preteklosti že odkrili salmonelo, je dr. Tatjana Vrščaj Vodošek iz Službe varne hrane in interne kontrole v Mercatorju odgovorila: "Lahko se zgodi in se zgodi".

Salmonela v manj kot treh odstotkih vzorcev

Na Inštitutu za varno hrano ljubljanske veterinarske fakultete, kjer letno opravijo okoli 2000 preiskav in salmonelo ugotovijo pri manj kot treh odstotkih vzorcev, pojasnjujejo, da obstaja več kot 2.600 vrst serotipov te bakterije. Majda Biasizzo iz Inštituta za varno hrano, krmo in okolje pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani pojasnjuje, da so nekateri serotipi bolj, drugi pa manj patogeni. "Predvsem dva sta tista, ki povzročata največje število okužb in večjih izbruhov s hrano. To sta enteritidis in tifimurium, ki je v letošnjem letu v našem laboratoriju nismo ugotovili." V Sloveniji je inšpekcija za varno hrano letos zaradi salmonele sicer odpoklicala oziroma umaknila štiri izdelke. V treh primerih je šlo za sezamova semena, enkrat pa za sir. V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji največ prijav salmonelnih okužb, ki pogosto sicer izzvenijo same, leta 2014 in sicer 667. Pavel Pollak z nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem opozarja, da lahko do zapletov pride predvsem pri otrocih in starejši populaciji. "Težave imajo lahko tudi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Salmonela lahko pride v krvni obtok, pride lahko do dehidracije, do resnih težav, ki jih je seveda treba v resnejših primerih zdraviti tudi v bolnišnici," pojasnjuje Pollak.

Kako učinkovit je zares inšpekcijski nadzor v Sloveniji? Se potrošniki dovolj zavedamo, kako ravnati z mesom, ko ga enkrat prinesemo iz trgovine? Kakšni so znaki okužbe s salmonelo in kako jo zdraviti? Kako nevarna je bakterija kampilobakter, ki se naseljuje večinoma v piščančje meso in je po številčnosti tako pri nas kot v Evropi prehitela salmonelo? Odgovori v oddaji Posebna ponudba v torek, 29. novembra 2016 ob 17:25 na 1. programu Televizije Slovenija.