Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Zveza potrošnikov Slovenije praznuje 30. obletnico delovanja. To je lep jubilej, a vseeno gre za majhno organizacijo iz majhne države. Kakšen vpliv ima lahko tako majhna organizacija na evropske potrošnike?

Najprej bi rada voščila vse najboljše Zvezi potrošnikov Slovenije, zelo smo ponosni, da je članica naše mreže. Velikost organizacije ni tako pomembna, pomembnejši so njeni strokovnjaki. ZPS ima odlične strokovnjake, ki veliko prispevajo k delu Evropske potrošniške organizacije. Zato lahko potrebe in pričakovanja slovenskih potrošnikov predstavljamo odločevalcem v EU-ju. Slovenski strokovnjaki odlično poznajo dogajanje na slovenskem trgu, morebitne težave in pričakovanja potrošnikov. ZPS je zelo vplivna organizacija v naši mreži, prek katere prihajajo tudi v stik z najpomembnejšimi odločevalci.

Evropa zdaj okreva po epidemiji ali pa vstopa v drugi val, ne vemo točno, toda ta kriza je močno obremenila evropske potrošnike. Katere težave so se pojavile med pandemijo?

Takoj so se pojavile težave zaradi odpovedi potovanj, letalskih poletov in počitnic.
To je prizadelo vse države, ki še vedno čutijo posledice. To je prva velika težava. Druga velika težava so spletne prevare. Lažna zdravila, lažne metode zdravljenja, lažne diagnoze in veliko napihnjenih cen. Ljudje so postali žrtve nepoštenih tržnih praks. Zdaj ima tudi vse več ljudi težave s plačevanjem računov, ker so ostali brez dela, bodisi začasno bodisi za stalno. Zdaj nanje pritiskajo banke, zavarovalnice in celo energetska podjetja, ki bi lahko začela odklapljati elektriko odjemalcem, ki ne plačujejo položnic. Pojavilo se je že kar nekaj večjih težav, vendar pa jih k sreči z različnimi pobudami že tudi opravljajo.

Omenili ste turiste in turistične agencije. Zdi se, da vsaka država pri reševanju teh težav ubira svojo pot. Kaj o tem menite v BEUC-u in v drugih potrošniških organizacijah? Kako uspešni ste na tem področju, ko se pogajate z Evropsko komisijo?

Nekaj članic Evropske unije, med katerimi je bila tudi Slovenija, je takoj ob izbruhu krize hotelo odpraviti pravice potrošnikov. Ob odpovedih potovanj potrošnikom niso hotele priznavati pravice do vračila denarja, čeprav je ta že del evropske zakonodaje. Potrošniki so bili zato v več državah prisiljeni sprejeti vavčerje. To po domače pomeni, da potrošnik podpira turistično industrijo z brezobrestnim posojilom. To je zelo krivično in zelo slabo sporočilo, saj bodo potrošniki izgubili vse zaupanje. Sama ne bom več hotela vnaprej plačati nobene rezervacije, saj nočem tvegati, da bom ta denar dobila nazaj šele čez nekaj let. Pri tem smo bile vse evropske potrošniške organizacije enotne in uspelo nam je prepričati Evropsko komisijo, naj vztraja pri spoštovanju zakonodaje. Evropska komisija je vsem državam članicam Evropske unije priporočila, naj priznajo in spoštujejo pravico potrošnikov do vrnitve kupnine, hkrati pa lahko spodbujajo potrošnike, naj raje sprejmejo vavčerje, saj bi tako lahko podprli turistično in potovalno industrijo. Industrijo, ki pa mora potrošnikom zagotoviti neka jamstva. Na tem področju je bila naša mreža pri delu z evropskimi institucijami zelo uspešna.

So pravice potrošnikov zdaj boljše kot pred dvema ali tremi desetletji?

Vsekakor. Sistem varstva potrošnikov se je z vsakim novim primerom nadgrajeval, postaja vse bolj dodelan, žal pa ni šel v korak s tem tudi nadzor. Imate neko pravico, a le na papirju. To je prava nočna mora, ko skušate izsiliti spoštovanje teh pravic. Veliko se ukvarjamo s tem, nova evropska komisija pripravlja novo agendo potrošniških pravic, ki naj bi bila nared čez nekaj tednov, posvečala pa naj bi se predvsem izvajanju pravic, torej uresničevanje teh pravic, da ne bodo obstajale le na papirju. Naša naslednja težava je to, da se pojavlja tudi vse več izzivov za potrošnike in trge. Zdaj se ukvarjamo s podnebno krizo, digitalizacijo vsega, globalnimi trgi ... Časa za počivanje na lovorikah ni ….

Je zaščita potrošnikov po vsej Evropski uniji enaka? Nedavno smo spremljali afere zaradi dvojnih meril pri nadzoru hrane ... So med različnimi državami še vedno velike razlike?

Da, vsekakor. Vsa zakonodaja še ni bila usklajena na evropski ravni, obstaja pa dokaj širok nabor evropskih predpisov, ki veljajo za vse evropske potrošnike. Seveda pa je najpomembnejše izvajanje teh predpisov. Potrošniške organizacije za učinkovit nadzor trga potrebujejo denar. In tu se pojavijo razlike med državami. Nekatere svojim potrošniškim organizacijam namenjajo dovolj sredstev, da te res lahko učinkovito bdijo nad trgom, druge države pa tega na počnejo. Enako velja tudi za potrošniške organizacije. Vse potrebujejo sredstva, zbirajo jih lahko s članarinami ali pa jih dobijo iz proračuna. Vemo, da ima Zveza potrošnikov Slovenije občasno težave z dostopom do proračunskih sredstev, ki so ključna za njihovo nalogo čuvaja na področjih, kjer uradne oblasti tega ne morejo. S financiranjem potrošniških organizacij pomagate oblastem tudi pri nadzoru trga. To ni v vsej Evropski uniji enako, v Nemčiji in Skandinaviji je to na primer urejeno veliko bolje kot v srednji in vzhodni Evropi.

Nekako ste že odgovorili tudi na moje zadnje vprašanje, a ponoviva ga: Potrošniške organizacije ne smejo nikoli počivati, vedno se pojavljajo novi in novi izzivi. Kateri bodo najpomembnejši izzivi za potrošniške organizacije v bližnji in malo bolj oddaljeni prihodnosti?

Spopadali smo se s pandemijo, naslednja kriza pa je že pred vrati – govori seveda o podnebni krizi. Omilili jo bomo lahko le, če bomo spremenili navade. Kako se prehranjujemo, gibljemo, potujemo, kako kupujemo stvari,
ogrevamo in hladimo domove … Potrošnikov v to ne moremo prisiliti, sami morajo to hoteti. Naš največji izziv je prehod v zeleno gospodarstvo, ki si ga bodo lahko privoščili vsi, tudi ranljive skupine, biti pa mora tudi mikavno. Prava trajnostna rešitev mora biti preprosta, privlačna in dostopna. To je naš največji izziv in cilj hkrati. Do zdaj že vemo, da trajnostne rešitve niso nujno drage, na primer da se odrečemo mesu. To ne pomeni, da morajo vsi postati vegetarijanci. Če bi vsi ljudje zmanjšali količino zaužitega mesa, bi lahko že s tem nadomestili višjo ceno ekološko pridelane hrane.