Če je bilo torej do zdaj v 100 mililitrih pijače povprečno 6,46 grama sladkorja, ga bo konec leta 2025 6,14 grama. To je že druga zaveza tega sektorja. Prvo so podpisali leta 2015. »Naša industrija pijač je bila prva industrija v prehrambnem delu, ki je sprejela takšno zavezo, in mislim, da je to lep dosežek, saj smo znižali vsebnost sladkorja, s tem pa energijsko vrednost pijač za 6 %,« je pojasnil Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in prvi mož Radenske. »Praktično so v prvem obdobju petih let izginili oglasi za brezalkoholne pijače za otroke, mlajše od 12 let. Naši proizvajalci podpisniki torej ne oglašujejo brezalkoholnih pijač otrokom. Prav tako spremljamo, kaj se dogaja s ponudbo brezalkoholnih pijač v osnovnih šolah,« je dodala Petra Medved Djurašinović iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.

Sladkor v pijačah bi morala omejiti država

Strokovnjaki opozarjajo, da so cilji premalo ambiciozno zastavljeni, da bi koreniteje vplivali na zdravje prebivalstva. Prepričani so, da bi morala delež vsebnosti sladkorja v brezalkoholnih pijačah omejiti država. Prof. dr. Tadej Battelino, pediater in specialist za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni, opozarja, da je industrija v nekaterih pijačah res zmanjšala delež sladkorja, a ga je hkrati povečala v drugih. »In ljudje so kupovali slajše pijače, zato je bil zanje končni vpliv škodljiv. Bojim se, da bo ta zaveza končala popolnoma enako. Podobne izkušnje imajo namreč tudi drugod po svetu. Staviti na prostovoljno omejevanje sladkorja očitno ne gre,« je prepričan Battelino. Do odločitve proizvajalcev so zadržani tudi pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Bolj zadovoljni bi bili, če bi dovoljene vrednosti sladkorja v pijačah določila država. »Po naših izkušnjah s samoregulacijo industrije oziroma s prostovoljnimi zavezami bi rekel, da so te običajno malo premalo ambiciozne, cilji prenizki. Zavedati se moramo, da so vključeni samo podpisniki zaveze, trgovci, ki imajo svoje trgovske znamke, pa pri tem ne sodelujejo.«

Manj sladkorja, ne pa tudi manj sladkega

Ponudba na trgu pijač se spreminja, večja je izbira takšnih z nižjo energijsko vrednostjo. »Opažamo, da je pri pijači, ki se je zagotovo največ proda, tj. kokakoli, delež sladkorja ostal nespremenjen, medtem ko je Zveza potrošnikov Slovenije že leta 2017, ko smo primerjali ponudbo v Sloveniji in Avstriji, ugotovila, da je v kokakoli v Avstriji 5 % manj sladkorja,« je opozorila Nika Kremić. Stroka še opozarja, da se vsebnost sladkorja v pijačah pogosto zmanjšuje na račun dodanih sladil. »Potrošnike bi morali navaditi na manj sladek okus brezalkoholnih pijač, to pa je tek na dolge proge,« meni Petra Medved in dodaja, da njihov pristop k zmanjševanju vsebnosti sladkorja omogoča podjetjem, da uporabljajo tisoč in en način, kako bodo to dosegli. Ena izmed možnosti je dodajanje umetnih sladil. »Ta so odobrena, so dokazano varna in zato se pri proizvodnji pijač uporabljajo samo tista, ki so na seznamu dovoljenih. Pohvalno je tudi dejstvo, da nekatera podjetja vsebnost sladkorja zmanjšujejo s povečanjem sadnega deleža ali pa samo postopno znižujejo sladkost brezalkoholnih pijač,« je še pojasnila Medved Djurašinovićeva.

Dr. Tadej Battelino: Sladkor in kajenje sta enako škodljiva

Sladkor spada med snovi, na katere se telo, zlasti centralni živčni sistem, navadi. »To, da se ga navadiš in ga zato uživaš vedno več, pa je problem, ki se skoraj vedno konča z debelostjo in presnovnim sindromom,« opozarja dr. Battelino, zato meni, da bi morali porabo sladkorja nadzorovati. Predlaga podobno obdavčitev kot za tobačne izdelke: »Kot za kajenje. Sladkor je enako škodljiv, če ne še bolj, povezan z vsemi kroničnimi boleznimi, najprej seveda s sladkorno boleznijo tipa 2, z debelostjo, pa z rakom in vsem tistim, kar tudi sicer povezujemo s kajenjem. Sladkor je torej nevaren za zdravje ljudi, zato je dobro, da se z njim tudi ravna kot z nevarno snovjo,« je prepričan dr. Battelino. O obdavčitvi sladkih pijač se je veliko govorilo že leta 2014, a so se na koncu pristojni odločili za samoregulacijo.