Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film Pragozd Krokar predstavi največji pragozdni rezervat v Sloveniji, bukov pragozd Krokar na slemenu Borovške gore. Lani je bil vpisan na UNESCOV Seznam svetovne naravne dediščine kot starodaven in prvinski bukov gozd s posebno univerzalno vrednostjo. Odmaknjen visoko nad dolino Kolpe ta pragozd obstaja že vse od časa pred ledenimi dobami. To so pokazale genetske raziskave v evropskih bukovih gozdovih in primerjave med rezultati teh raziskav. Pragozd Krokar je zato eno od izjemno redkih ledenodobnih zatočišč bukve, ki se je po ledenih dobah razširila z jugozahodnega obrobja Alp po vsej srednji Evropi.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Moušumi Huda je manekenka, ki je v otroštvu zaradi bolezni izgubila lase. Ker je bila plešasta, se je med odraščanjem soočala s hudo diskriminacijo. Vendar ji to ni preprečilo uresničitve sanj. Zdaj si želi zakorakati po mednarodnih modnih brveh.
Visoke ravne smreke, plakati, transparenti, lesene rože, inovativne skulpture, prometni znaki, natlačene lutke, različni predmeti obešeni na visoka debla brez lubja, vse to in še več so lahko rojstnodnevni mlaji. Pogosto jih srečujemo na podeželju, a tudi v mestnih središčih niso več redkost. Ne glede na velikost, obliko in postavitev, izražajo ustvarjalnost in izvirnost, postavljanje mlaja pa je vselej družaben dogodek, ki bistveno prispeva k ohranjanju skupnosti.
Krajinski park Logarska dolina je eden starejših slovenskih krajinskih parkov. Lani je minilo 30 let od njegove ustanovitve, in prav skladnost med naravo in ljudmi, ki tu živijo in oblikujejo kulturno krajino, je njegova velika odlika. Ena najlepših ledeniških dolin v Alpah vedno znova prevzame obiskovalce s svojo krajinsko podobo in preseneti z divjino, ki jo skriva v stenah, krnicah in pobočjih, ki so jih oblikovale gorotvorne sile in ledeniki. Cvetoče alpske trate, melišča, živali visokogorja, gorski gozd in pašnik, divja in ukročena Savinja so njeni obrazi.
Akaš je musliman, ki izdeluje kipe hindujskih božanstev. Kaj je razlog da vztraja kljub verskim omejitvam in nenehnim pritiskom okolja. Mohamed Akaš je 24-letni kipar. Izdeluje kipe hindujskih božanstev, murtije. To pa ni všeč njegovim sovernikom, saj je Akaš musliman, ne hindujec. Uživa v svojem poklicu, za katerega se je izučil že v otroštvu. Sodelavci zelo cenijo njegovo predanost temu delu, ki presega verske omejitve. V Bangladešu so zelo pogosta trenja med verstvi in celo nasilje skrajnežev nad hindujskimi verniki, sploh v času praznika durga pudža. Zamisel, da bi musliman izdeloval hindujske predmete čaščenja, skrajneže tako radikalizira, da Akaš ves čas nosi glavo na prodaj. Dokumentarni film nam predstavi njegovo zgodbo in razlog, zakaj je želja po kiparjenju božanstev vere, ki ni njegova, tako močna, da vseeno kljubuje nevarnosti.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Shalini Bholasingh je bila čudežni otrok. Ker je zelo lepo pela, jo je družina k petju silila in je bila nanjo ponosna. A Shalini je zapadla v globoko depresijo, tako da se ni mogla niti premakniti več. Odločila se je, da naredi nekaj zase. Odkrila je južnoameriški ples in način življenja. To ji omogoča izražanje veselja in čutnosti. Objave na družbenih omrežjih pa vznemirjajo njeno družino, ki vidi svojo nekoč idealno hčer kot "lahko" žensko.
V tokratni oddaji bomo rušili predsodke in stereotipe, da je ljubezen namenjena le mlajšim. Da je ljubezen življenjsko gorivo za vsakogar, ne glede na leta, v oddaji poudarja psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek. Z njo se strinjata tudi zakonca, ki svoj odnos negujeta ne glede na to, da je eden od njiju že v domu za starejše. Zakonca Grum, nesojen par iz mladosti, ki sta se po več kot 70 letih spet našla in pred letom dni tudi poročila ter zakonca Turnšek, ki sta se v jeseni svojega življenja našla celo prek spletnega portala, pa do nas prinašajo sporočilo, da je lahko ljubezen v zrelih letih še bolj polna, zrela, izpopolnjujoča, tudi romantična in da se je zanjo vredno boriti. Ne glede na leta oziroma še sploh v zrelejših letih.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Andrej Bezjak: Glasbenik, tradicionalno katoliško vzgojen, raziskuje dileme družbe, razpete med individualno usmiljenost in splošno nasilje. Odgovore na svoja vprašanja najde v duhovni tradiciji gibanja Hare Krišna in pri pisanju glasbe s transcendentalnim sporočilom. Je tu prostor za metal, glasbo, ki jo igra s svojimi prijatelji? Režija: Barbara Jakše
Mejniki judovske skupnosti na Slovenskem izginjajo. Le še nekateri govorijo o zgodovini te skupnosti pri nas, vendar jih ne poznamo in ne prepoznamo v naši bližini. V filmu se sprehodimo po Sloveniji, iščemo mejnike in zgodbe. Tudi zgodbo, ki je najmočneje zaznamovala judovsko skupnost – holokavst, za katerega je po svetu uveljavljen izraz šoa. Po podatkih se je iz taborišč vrnilo le 70 slovenskih Judov. Na žalost pa se o tem delu zgodovine pri nas ni niti govorilo niti učilo v šoli. Zgodba, ki je ostala zavita v molk in katere težo lahko zaslutimo še danes. V filmu so sodelovali ugledni sogovorci, ki so osvetlili zgodovinski pomen navzočnosti Judov na slovenskem ozemlju od antike naprej in podali refleksijo o povojnem obdobju in odnosu do judovske zgodovine in holokavsta v Sloveniji, pa tudi o razlogih, da se o tem javno ni govorilo skoraj 60 let. Tudi pričevalcev o holokavstu je v Sloveniji le nekaj; večina jih še vedno noče govoriti o tem, zato je še posebno pomembno, da smo za film pridobili sogovornico, ki je preživela Auschwitz, go. Eriko Fürst. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Primož Meško
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Ron Preinfalk aka Rone84 je nestor slovenske ulične subkulturne umetnosti in eden prvih prepoznavnih uličnih umetnikov, ki je pred desetletji prenesel ustvarjalno energijo iz svoje risalnice na ljubljanske ulice. Čeprav ima diplomo iz likovne umetnosti, so bila njegova dela zelo redko razstavljena v akademskih ustanovah ali galerijah. Nasprotno, njegove stvaritve je videti na ulicah, kjer je večini namenjena zelo kratka življenjska doba. Umetnikova življenjska zgodba je tudi zgodba o ulicah – zaradi njegovih gverilskih ustvarjalnih dejanj v preteklosti je dobro spoznal policijo, saj je risanje grafitov na območjih, ki temu niso namenjena, prepovedano. Najverjetneje bi bil zaradi ulične umetnosti še vedno prisiljen prisluškovati zvokom siren, če pred malo več kot desetimi leti ne bi postal oče. Toda ali je mogoče tako močan ustvarjalni nagon razumno obvladati?
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Juul de Metz je plesalka ob drogu. Ne nastopa le v klubih in na alternativni sceni, temveč tudi v klasičnih produkcijah. Za Juul je ples ob drogu umetnost. Od drugih plesalk se razlikuje po svojih domišljijskih kostumih in ličenju, s katerim podira meje med moškim in ženskim, človeškim in nečloveškim. V svojih nastopih se zoperstavlja idealni podobi, ki jo vsiljujejo Instagram in druga družbena omrežja. Sama je namreč dolgo trpela zaradi slabe samopodobe in ravno ples ob drogu ji je poleg terapije pomagal, da jo je izboljšala.
Da je osamljenost med ljudmi, predvsem starejšimi, alarmantna, zelo razširjena obenem pa najbolj prezrta bolezen in do česa vsega lahko človeka pripelje, tako duševno, telesno in socialno, bosta v oddaji opozarjala zdravnica družinske medicine in predavateljica dr. Darinka Klančar ter gerontolog dr. Jože Ramovš. Izkušnje o tem, kako se prikrade, katere življenjske situacije nas vanjo potisnejo, kako boli, kako se izviti iz njenega primeža, kako obsežna in prikrita je med nami, bosta z nami delili gospe Fani in Frančiška ter gospod Štefan.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Reper in socialni delavec Mišel Ristov oziroma Amo Socialec se ob petju in pomoči ljudem z družbenega roba skuša osvoboditi tudi sam ter ob tem ustvariti okolje, ki bi bilo boljše od tistega, v katerem je odraščal sam.
Poslovil se je Kostja Gatnik, slikar, ilustrator, fotograf, stripar, oblikovalec. Prejel je Prešernovo nagrado, pa tudi Levstikovo nagrado za življenjsko delo, in sicer za impozanten opus otroških ilustracij, ki jih pozna več generacij. Med njimi so Avtozaver, Jure Kvak Kvak in Gal v galeriji. Ustvaril je znameniti strip Magna Purga, oblikoval Tribuno, ovitke gramofonskih plošč, plakate, logotipe in oglaševalske ilustracije. Manj znano je njegovo slikarsko udejstvovanje. Sprva je ustvarjal psihedelične slike, nato se je posvetil tehniki air brusha, naposled pa se je v zavetju svojega ateljeja vrnil h klasičnemu slikarstvu.
Ljudska pesem opeva Ribničana Urbana, ki je bil znan zaradi suhe robe, in na tradicionalnem Ribniškem sejmu smo preverili, kako ohranjajo spomin nanj. Suhorobarstvo in lončarstvo je namreč zaznamovalo življenje teh krajev, danes pa sooblikuje utrip v ribniškem Rokodelskem centru. Predstavili bomo tudi osrednja umetnostna spomenika, to sta župnijska cerkev s Plečnikovima zvonikoma in romarska cerkev pri Novi Štifti. Gosti v oddaji bodo lončar Janez Pogorelec in kiparka Ana Češarek, župnik Anton Berčan ter zgodovinarka Marina Gradišnik.
Odhod od doma v institucionalizirano obliko bivanja, npr. v dom za starejše, je po mnenju kliničnega psihologa mag. Aca Prosnika za starejše ljudi velikokrat travmatična izkušnja. Kako se nanj pripraviti? Kako se na staranje prebivalstva in problemov nastanitve starejših odziva država? Zakaj je ljudi strah staranja? Do nedavnega je veljalo, da sta edini možnosti bivanje doma ali v domu za starejše. Toda obstajajo še druge oblike bivanja, s katerimi lahko odložimo odhod starejših v dom in v katerih lahko še vedno kakovostno živimo: svoje izkušnje nam bodo delili stanovalci doma za starejše, člani dnevnih centrov aktivnosti starejših, še vitalni starejši, ki živijo v oskrbovanih stanovanjih in stanovalci gospodinjske skupnosti, v kateri sobiva več starejših ljudi.
Neveljaven email naslov