Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katere so najpogostejše duševne motnje v EU in kako se spoprijeti z depresijo? Odgovore smo poiskali pri psihiatrinji dr. Poloni Rus Prelog iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo izvajajo prav posebne meritve - spremljajo prisotnost virusa SARS-CoV-2 in mutacij povezanih z njegovimi različicami v odpadnih vodah slovenskih čistilnih naprav. Za kaj so te meritve pomembne in kaj nam pomenijo pa smo razkrili z gostjo dr. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo.
Evropska zakonodaja že nekaj let opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil tudi s hranilno vrednostjo, a odzivi potrošnikov dokazujejo, da mnogi teh informacij ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo. Evropska strategija od vil do vilic predvideva enotno in poenostavljeno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže do konca leta 2022. Slovenska mobilna aplikacija pa je že v pomoč pri prepoznavanju hranilne sestave živil in energijske vrednosti pijač. Z gostjo doc. dr. Anito Kušar smo govorili o živilih v luči trajnosti in izboljšane prehranske sestave.
V naslednjem igranem prispevku z družino Grušovnik pozorno prisluhnite, kaj morate upoštevati, ko starši dobijo obvestilo, da morate v karanteno.
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
Zaradi koronavirusa se je močno spremenilo življenje marsikoga, tudi otrok, ki se zdravijo na Kliniki za pediatrijo v Mariboru. Tam smo več izvedeli tudi o večorganskem vnetnem sindromu.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji prispevkov #epidemija.
Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.
Včeraj je bilo v karanteni skoraj 800 razredov osnovnošolcev. Covida 19 pri nas še nismo zajezili, in ker je število okuženih še vedno visoko, se ukrepi vedno bolj zaostrujejo. V ponedeljek se boste učenci obvezno samotestirali doma, od srede, 17. novembra, pa v šoli, pod nadzorom strokovnih delavcev. Ker se nekateri starši s tem ukrepom in nošenjem mask ne strinjajo, so z ministrstva za izobraževanje sporočili, da se bodo v takih primerih učenci morali izobraževati na daljavo. Kaj menijo o novih ukrepih, smo vprašali nekaj učencev Osnovne šole Kolezija. Infodrom je informativna oddaja za mlade, ki je na sporedu ob petkih ob 16.35 na prvem programu TV Slovenija.
Je hrana v EU kakovostna? Ob koncu Evropskega simpozija hrane smo govorili o tem, kakšno hrano jemo in pridelamo Evropejci. Naša gostja je bila Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji.
Gostili smo prejemnika prestižne nagrade državljan Evrope za leto 2021, ki jo vsako leto podeljuje Evropski parlament. Letos sta to bila Kristina Modic, predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ter predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo na UKC Ljubljana, prof. dr. Samo Zver. Nagrado sta prejela za projekt "Za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom", nagrajenca sta organizirala uspešno akcijo zbiranja sredstev za nakup aparatur za napredno zdravljenje raka, s katero sta spodbudila solidarnost ter poudarila pomen dostopnosti javnih zdravstvenih storitev. Akcija je obenem tudi pomemben prispevek k uresničevanju načrta EU za boj proti raku.
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Dobrih sedem odstotkov Evropejcev trpi za kronično depresijo. Nedavna objava Eurostata je zaskrbljujoče navajala, da smo Slovenci najbolj depresivni v EU. Sledil je popravek in zadnji podatki NIJZ so nas uvrstili sicer bistveno nižje a še vedno nad evropsko povprečje. Prva tri mesta zasedajo Portugalci, Švedi in Nemci, nizko stopnjo depresije pa beležijo v Romuniji, Bolgariji in na Malti. Ob tovrstnih statistikah se sprašujemo, v kolikšni meri omenjeni odstotki odražajo realnost v družbi? Kdo lahko zboli za depresijo in ali drži, da ženske pogosteje zbolevajo kot moški?
Nacionalni register raka kaže, da letno za rakom zboli okoli 15.000, umre pa okoli 6.000 Slovencev. In če smo to bolezen nekoč povezovali le s starejšimi od 50 let, novi podatki mednarodnih raziskav kažejo, da so rakava obolenja v Evropi močno v porastu - tudi med mladimi, starimi od 20 do 39 let. Strokovnjaki vzroke povezujejo zlasti s sedečim načinom življenja, debelostjo in slabo prehrano, čezmernim sončenjem, kajenjem in čezmernim pitjem alkohola. Samo lani so raka odkrili pri 2,7 milijona ljudeh v Evropski uniji, 1,3 milijona pa jih je zaradi raka umrlo, med njimi več kot 2 tisoč mladih. Z naprednimi metodami zdravljenja vse več bolnikov bolezen premaga, a trend bi lahko obrnila epidemija covida, ki je v ozadje potisnila vse druge oblike bolezni. Evropski načrt za boj proti raku svari: "če ne bomo odločno ukrepali, se bo število rakavih obolenj do leta 2035 povečalo za 24 odstotkov, kar pomeni, da bi rak lahko postal glavni vzrok smrti v EU."
V Sloveniji je bilo z enim odmerkom proti covidu-19 cepljenih 16 odstotkov otrok in mladostnikov v starostni skupini od 12 do 17 let, z obema odmerkoma pa nekaj manj kot 11 odstotkov. Katera so glavna vprašanja?
V tokratnem posebnem Globusu podrobneje o tem, kako se je v letu pandemije covida 19 spremenilo življenje v nekaterih evropskih državah. V zanimivih in predvsem presunljivih reportažah se bomo preselili na Švedsko, v Španijo, Italijo, Srbijo in Belgijo. O posledicah in izzivih pandemije povsem od blizu. Oddaja je del projekta TuEU – moč javnosti, za katero smo sredstva pridobili na razpisu Evropskega parlamenta.
V času pred dopusti smo svetovali o Evropski kartici, ki jo izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ki potrjuje, da smo upravičeni do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Gosta sta bila Eva Godina z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in dr. Milan Krek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je dan po tem, ko so v veljavo stopila digitalna covidna potrdila pojasnil, kako pridemo do njega ter katere podatke vsebuje.
V rubriki Tu EU! boste izvedeli, kako potekajo postopki za odobritev cepiv v Evropski uniji. Kakšno vlogo ima pri tem Evropska agencija za zdravila? Z nami bo prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Animatorka v domu starejših Nova Gorica.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Neveljaven email naslov