Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj smo govorili o Evropskem zelenem dogovoru ter o podnebnih spremembah v EU.
Kako Evropska unija spodbuja mlade kmete v Evropi pri prevzemu družinskih kmetij? Ker sta trenutno aktualna dva razpisa: razpis za zagon dejavnosti za mlade kmete in investicijski razpis, smo v studio povabili Doris Letino, podpredsednico Evropskega sveta mladih kmetov ter vodjo skupine za mlade kmete in kmetijsko politiko Zveze slovenske podeželske mladine.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo izvajajo prav posebne meritve - spremljajo prisotnost virusa SARS-CoV-2 in mutacij povezanih z njegovimi različicami v odpadnih vodah slovenskih čistilnih naprav. Za kaj so te meritve pomembne in kaj nam pomenijo pa smo razkrili z gostjo dr. Majo Ravnikar, direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo.
V Evropi živi preko 50 vrst netopirjev in vse so zaščitene v okviru Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi, ki izhaja iz Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali. V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, ki so prav tako vsi zaščiteni. Prav k varstvu netopirjev pomembno prispevajo tudi številni projekti. Več o tem nam je povedal Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore.
Evropska unija je s svojimi primerjalno ambicioznimi podnebnimi cilji v svetovnem merilu ena vodilnih regij na področju politik preprečevanja podnebnih sprememb. Te so namenjene tudi vzpostavitvi bolj konkurenčnega, zanesljivega, cenovno dostopnega in vzdržnega energetskega sistema, ki naj bi zmanjšal tveganja zaradi odvisnosti od uvoženih energentov. Z dr. Tomislavom Tkalcem iz Društva za sonaraven razvoj Focus smo govorili o energetskih virih prihodnosti EU ter o okoljskih ciljih EU.
Govorili smo o projektu Vrh Julijcev, ki je sofinanciran tudi s sredstvi Evropske unije. Preverili smo, kako poteka izlov rib v Dvojnem jezeru v Triglavskem narodnem parku, kjer zaposleni in sodelavci Zavoda za ribištvo intenzivno lovijo ribe. Naša gosta sta bila Tina Leskošek in Miha Ivanc, člana ekipe Vrh Julijcev z Zavoda za ribištvo Slovenije.
Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Nature 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Govorili smo o tem, v kakšnem stanju je naša narava, naša gostja je bila Maja Cipot, vodja LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji z Ministrstva za okolje in prostor.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji prispevkov #epidemija.
Posvetili smo se ohranjanju biodiverzitete v EU, ukrepom EU za biotsko raznovrstnost ter govorili o tem, kako EU varuje naravo. Povedali smo tudi, kakšna je strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Sogovornik je bil dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani
Po Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov smo predstavili akcijo, njene aktivnosti in zaključke. Govorili smo tudi o tem, kako si Eu prizadeva za zmanjševanje odpadkov, o načelih politike ravnanja z odpadki v Sloveniji in EU, o tem, kako moramo pravilno ravnati z odpadki, koliko odpadkov nastane v Sloveniji na letni ravni ter o tem, kako ozaveščeni smo Slovenci pri ravnanju z odpadki. Naš gost je bil direktor projektov pri Zbornici komunalnega gospodarstva mag. Iztok Rozman.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji prispevkov #epidemija.
Je hrana v EU kakovostna? Ob koncu Evropskega simpozija hrane smo govorili o tem, kakšno hrano jemo in pridelamo Evropejci. Naša gostja je bila Barbara Zmrzlikar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji.
Opolnoči so pri nas zaradi slabšanja epidemične slike začeli veljati poostreni protikoronski ukrepi. V zdravstvu opozarjajo, da so na robu kolapsa, zato se v javnosti pojavljaja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj, da zaščitimo zdravstveni sistem. Raziskava Eurobarometra v Sloveniji ugotavlja nizko zaupanje v znanost in znanstvenike; stroka pravi, da pri tem ne gre za vprašanje njihove strokovnosti, temveč za politično vprašanje. Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši, države pa so nanje večinoma slabo pripravljene; v Glasgowu bodo razpravljali o škodi in ukrepih za prilagajanje. Na Evropskem simpoziju hrane v Ljubljani bodo govorili o prehranskih sistemih prihodnosti. To vključuje vse v prehranski verigi, od kmeta do kuharja.
Tokratno rubriko smo posvetili kmetom. Številni mladi evropski kmetje so namreč že prevzeli družinske kmetije, zato smo izpostavili, kako jih pri tem spodbuja Evropska unija ter kakšno pomoč jim nudi. Podrobneje smo se posvetili tudi težavam kmetov doma in po svetu ter govorili o prihodnosti evropskega kmetijstva in prihodnosti mladih kmetov nasploh. Naša gostja je bila Doris Letina, ki je na Zvezi slovenske podeželske mladine vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko, sicer pa je tudi podpredsednica Evropskega sveta mladih kmetov.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji prispevkov #epidemija.
Samozadostnost, samooskrba, samostojnost, neodvisnost. Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je samozadostnost dejstvo, da kdo za izpolnjevanje svojih potreb in želja ne potrebuje drugih ljudi. Vendar lahko o samozadostnosti razmišljamo tudi širše. Kako, poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Beseda trajnostno ali trajnostni razvoj postaja vse bolj moderna in priljubljena. A ni samo to, modni novorek, temveč je koncept, ki pomeni drugačen razvoj in drugačno – vzdržno – prihodnost. Ponekod je trajnostno že realno. In tudi deluje! Kako, si poglejte v tokratni oddaji Na kratko!
Epidemija je v marsičem spremenila naša življenja. Občasno je javno življenje popolnoma ustavila in nam dala možnost, da se ocenimo, ali nas je tudi česa naučila. Kako smo se prilagodili delu na daljavo, šolanju na daljavo, nakupovanju ob zaprtih fizičnih trgovinah? In kako se je prilagodilo naše okolje, ko smo, zaradi upočasnitve javnega življenja živeli drugače, kot sicer. Smo se v času epidemije česa naučili? Kaj spremenili, izboljšali in začeli ravnati drugače? To se sprašujemo v seriji prispevkov #epidemija.
Popolna opustitev premoga za pridobivanje električne energije postavlja Slovenijo pred nove izzive in to ne le okoljske. Trenutno je v javni obravnavi osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, po kateri naj bi premog popolnoma opustili že čez 12 let. Je načrt uresničljiv, kaj prinaša in kakšne bodo posledice? Kako bo Slovenija reševala energetsko (ne)odvisnost in več tisoč delovnih mest v Šaleški dolini? Kakšna bo pri tem vloga Evropske unije in njenega Sklada za pravični prehod? O vsem tem voditeljica Metka Pirc in gosti: Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Jernej Stritih, okoljevarstvenik in pisec okoljskega poročila, Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Janez Rošer, generalni direktor Premogovnika Velenje. Oddaja je del projekta Tu EU – moč javnosti, ki ga podpira Evropski parlament.
Neveljaven email naslov