Mesto Homs predstavlja eno izmed žarišč upora proti režimu in je pozimi doživelo silovito bombardiranje vladnih sil. Foto: Reuters
Mesto Homs predstavlja eno izmed žarišč upora proti režimu in je pozimi doživelo silovito bombardiranje vladnih sil. Foto: Reuters
Sirija
Vsak dan se v Siriji vrstijo pogrebi ubitih nasprotnikov režima. Foto: Reuters

"Ne moremo več spoštovati mirovnega načrta, ki ga druga stran ne upošteva," je ob napovedi prekinitve premirja dejal poveljnik svobodne sirske vojske Abu Ala. "Zdaj gre za pravo vojno med nami in silami režima," je še dodal.

V prvi polovici aprila so režim predsednika Bašarja Al Asada in uporniki privolili v mirovni načrt, ki je predvideval ustavitev vseh oblik nasilja, umik vojske z naseljenih območij in izpustitev tistih, ki so jih oblasti zaprle med več kot leto dni trajajočimi protivladnimi protesti. Premirje je bilo redno kršeno, tako da je le še malo tistih, ki verjamejo v uspeh mirovnega načrta, kot si ga je zamislil posebni odposlanec ZN-a in Arabske lige Kofi Annan.

Zadnje so upanje izgubile zalivske države na čelu z regionalno silo Savdsko Arabijo, ki je sporočila, da ne pričakuje več rešitve krize v okviru Annanovega mirovnega načrta.

Savdski zunanji minister Saud Al Fajsal je Varnostnemu svetu predlagal, naj o Siriji razpravlja v skladu s sedmim členom ustanovne listine ZN-a, ki dovoljuje uporabo sile. Annanov načrt sicer predvideva diplomatsko rešitev, ki bi nastopila po popolni uveljavitvi prekinitve ognja.

Po podatkih opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice s sedežem v Londonu je bilo od prekinitve ognja, ki je začela veljati 12. aprila, ubitih 2.400 ljudi. Od marca lani, ko so se začeli protesti in nasilje, je bilo po ocenah ZN-a skupaj ubitih že najmanj 9.000 ljudi.

Damask vrača Zahodu
Medtem je sirsko zunanje ministrstvo veleposlanike več zahodnih držav razglasilo za nezaželene osebe. V sporočilu ministrstva so bili navedeni veleposlaniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Turčije, Kanade, Italije in Španije ter uslužbenci veleposlaništev Belgije, Bolgarije in Nemčije.

Za ta ukrep se je sirsko ministrstvo odločilo po nedavni odločitvi več zahodnih držav za izgon sirskih veleposlanikov. Ob tem dodaja, da Sirija še naprej verjame v pomen dialoga, ki temelji na načelih enakosti in vzajemnega spoštovanja, in da je diplomacija "nujno orodje" za reševanje sporov.

Sirska vlada je danes odobrila 17 agencijam ZN-a in nevladnim organizacijam, da v državo dostavijo mednarodno humanitarno pomoč, ki bo lahko dosegla tudi štiri krizna žarišča - mesta Homs, Idlib, Dara in Deir Ezor.