Pariz je spet prizorišče množičnih protestov proti vladi predsednika Macrona, ki ga protestniki pozivajo k odstopu. Foto: Reuters
Pariz je spet prizorišče množičnih protestov proti vladi predsednika Macrona, ki ga protestniki pozivajo k odstopu. Foto: Reuters

Na Elizejskih poljanah v središču Pariza se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sprva zbralo okoli tisoč protestnikov, popoldne pa jih je bilo okoli 4.000.

Kmalu po začetku novih protestov se je zgodilo več incidentov. V Parizu so protestniki v policijo metali steklenice in kamenje, ta pa je uporabila solzivec.

Nekateri protestniki so se zaustavili pred sedežem AFP-ja v središču mesta in vzklikali žaljivke zoper medije, poroča AFP. Drugi so zažgali smetnjake, na ulicah je bilo tudi več zažganih motorjev in avtomobilov, zažgana je bila tudi ena restavracija na obali Sene.

Protestniki so se v glavnem mestu s policisti spopadli tudi v bližini parlamenta in muzeja Musee d'Orsay. Množice turistov so v bližini muzeja sredi popoldneva bežale pred solzivcem, policija pa je blokirala mostove čez Seno, poroča AFP. Protestniki so se nato vendarle umaknili stran od obrežja Sene in odšli proti parlamentu.

Policija: Po državi 25.000 protestnikov

Demonstracije sicer potekajo tudi v drugih mestih po državi, vendar pa za zdaj te niso tako množične kot pred tedni. V Rouenu severozahodno od Pariza se je zbralo do 2.000 ljudi, tam in v mestih Beauvais in Montpellier pa je policija prav tako uporabila solzivec nad protestniki.

Po podatkih policije je bilo ob 15. uri na ulicah po celotni Franciji okrog 25.000 protestnikov, medtem ko jih je bilo prejšnji teden 32.000. To je sicer le delček udeležencev prvega protesta 17. novembra, ko je bilo na ulicah okoli 280.000 ljudi.

Francoski notranji minister Christophe Castaner je protestnike na Twitterju pozval k "odgovornosti in spoštovanju zakonov".

Medtem je tiskovni predstavnik vlade Benjamin Griveaux v petek obsodil protestnike, ki še vedno vztrajajo na ulicah, in jih označil za "agitatorje, ki želijo upor in v bistvu strmoglaviti vlado".

Potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron decembra napovedal nekatere ukrepe za pomiritev protestov, se je sicer število udeležencev demonstracij občutno zmanjšalo.

Policija je v več mestih uporabila solzivec. Foto: Reuters
Policija je v več mestih uporabila solzivec. Foto: Reuters

Aretacija enega vidnejših protestnikov

Protestnike je v sredo razburila aretacija enega vidnejših predstavnikov gibanja Erica Droueta. Oblasti so ga prijele in pridržale za deset ur, ker naj bi organiziral protest, ne da bi o tem obvestil policijo.

Voznika tovornjaka, ki je med drugim nastopal kot nekakšen tiskovni predstavnik gibanja, so aretirali že prejšnji mesec, ker je imel pri sebi na enem izmed protestov leseno palico, ki so jo označili za orožje. Zaradi nošenja t. i. "prepovedanega orožja kategorije D" bo moral junija na sodišče.

Gibanje rumenih jopičev sodeč po rezultatih javnomnenjske ankete, ki jo je v četrtek objavilo podjetje Odoxa Dentsu, podpira 55 odstotkov prebivalcev Francije.

Sprva proti višjim trošarinam, kmalu proti vladi

Protestno gibanje, ki nima vodij ali organizatorjev, se je pojavilo v sredini novembra zaradi napovedanega dviga trošarin, od česar je vlada kmalu odstopila, a je kmalu preraslo v protivladne proteste. Pogosto so se demonstracije, ki so bile le redko prijavljene, sprevrgle v nasilje. Število udeležencev protestov se od njihovega začetka 17. novembra občutno manjša, na zadnjem protestu na silvestrski večer se je v Parizu tako zbralo le nekaj sto ljudi.

Predsednik Macron je krizo skušal umiriti z 10 milijard evrov vrednim svežnjem ukrepov, namenjenih olajšanju življenja upokojencev in slabo plačanih delavcev, a to protestov ni ustavilo. Se pa je medtem protestno gibanje razklalo na tiste, ki so se pripravljeni pogajati z vlado, in tiste, ki vztrajajo na barikadah.