62-letni Mariborčan je prvič postal selektor Slovenije 3. januarja 2007 in uspelo se mu je uvrstiti na svetovno prvenstvo v Južni Afriki, kjer so Slovenci igrali odlično in osvojili štiri točke. Bili so na pragu osmine finala, a so jih v sodnikovem dodatku zadnjega kroga prehiteli Američani.

Leta 2017 je Kek spisal izjemno zgodbo tudi na Hrvaškem. Rijeka je pod njegovim vodstvom osvojila edini naslov hrvaškega prvaka v zgodovini kluba.

27. novembra 2018 se je vrnil na klop Slovenije in pet let je potreboval za nov zgodovinski uspeh.

V pogovoru s Simonom Šparavcem za TV Slovenija je poudaril, da lahko Slovenija igra le pragmatično, če želi imeti prave izide. Zelo ga motijo strokovnjaki, ki so ga kritizirali, zakaj ni igral napadalneje v Københavnu.

Prespali ste nekaj noči po velikem uspehu v ponedeljek. Je pogled na zadnjo tekmo kvalifikacij zdaj kaj drugačen?
Zdaj slabše spim kot pred tekmo. Vse skupaj je bilo dobro pred tekmo, bilo je seveda nekaj malega nervoze. Zdaj pa se mi v glavi še kar odvijajo filmi. Pogled je popolnoma preprost: Slovenija je na evropskem prvenstvu. Seveda prihaja zdaj čas za neke analize, a moj pogled je zelo bister in usmerjen proti severu.

V pravem trenutku smo dosegli pravi izid. To je dokaz dela, odnosa in prave zasnove. Imeli smo vzpone in padce, a ključno je, da smo se uvrstili na evropsko prvenstvo.

V javnosti po navadi ne kažete čustev. Po zadnji tekmi pa ste bili tako srečni kot ob naslovu hrvaškega prvaka z Rijeko leta 2017. Bili ste zelo sproščeni.
V vsakem trenutku se zavedam, da sem javna oseba. Če pokažeš preveč čustev, se začne to zlorabljati v takšne in drugačne namene. Ampak to ni primerljivo z Rijeko, tega ne želim primerjati. Bil sem zelo vesel zaradi vseh dogodkov, zaradi pozitivne energije. Dobro sem si privoščil to veselje. Posledice so že sanirane. Užival sem v vsakem trenutku druženja s fanti, s strokovnim štabom, z vodstvom nogometne zveze. Bilo je lepo po tekmi.

Sorodna novica Slavje nogometašev v središču Ljubljane: "Gremo v Nemčijo po dober rezultat"

Če primerjamo evforijo pred 13 leti in evforijo danes. Se je kaj spremenilo na tej nogometni sceni? Je vzdušje in dojemanje okolice podobno?
Zdaj so drugačni časi, takratna evforija je bila drugačna. Zdaj je bilo vse skupaj nevarno. Vsi so že po oktobru razmišljali, da gre Slovenija na evropsko prvenstvo, na sporedu pa sta bili še dve tekmi proti neposrednim tekmecem. Tu sem videl malo nevarnosti. Gre za pogled stroke.

Jasno nam je bilo, da so možnosti enormne. Razočaranje bi bilo strašansko, če nam ne bi uspelo. Malo problematično pa je bilo, da je vse skupaj postalo samoumevno. Tekmec na zadnji tekmi je bil Kazahstan, marsikdo ga je podcenjeval, a to je reprezentanca, ki je osvojila 18 točk.

Uvrstitev na svetovno prvenstvo v Južni Afriki se je zgodila na eni tekmi. Rusija je bila favorit. Vsi so si mislili, da bi se bilo lepo uvrstiti na SP, a so dajali prednost Rusom. Tu je bila razlika.

Ko smo se uvrstili na evropsko prvenstvo, so se že takoj na stadionu in potem naslednji dan na sprejemu čutila čustva fantov. Videlo se je, kako si želijo tega uspeha in kako so to doživeli.

Veliko se je v teh kvalifikacijah govorilo o glavnih akterjih te reprezentance. O Oblaku, Šešku in še kom. Kdo pa je bil skriti člen, ki ga javnost mogoče ne pozna?
Samo dve besedi sta. Pozitivna komunikacija, ki je izhajala iz strokovnega štaba in vodstva Nogometne zveze Slovenije proti igralcem. In komunikacija, ki je letela od igralcev nazaj k nam. To je vsa skrivnost. O teh stvareh sicer nerad govorim, saj je slačilnica zame svetinja. Pozitivna komunikacija sta ime in priimek uspeha.

Hierarhija, postavljena na igrišču skozi individualne kariere posameznikov, je jasna. Nepošteno je poudarjati posameznike. Zato sem bil še bolj vesel in ponosen, da so bili vsi fantje na veselici, vsi iz strokovnega štaba. To je nekaj, kar v javnost ne pride. In je prav tako. Če kdaj kaj pride, smo pa Slovenci takoj skregani. V tem smo evropski in svetovni prvaki. Kot sem že rekel, so ti fantje unikatni. Niso boljši, so pa malo drugačni. Vsaka kopija katere koli prejšnje generacije bi bila slabša.

Koliko vas v Mariboru ustavljajo na cesti?
V sredo sem se malo skril, ostal sem doma, danes in jutri bo prišel čas za druženje. Rad sem v tem mestu, tu sem doma. Zelo lepo mi je bilo po tekmi. Z Brdom pri Kranju smo dobili nekaj svojega. Mi se tam počutimo res dobro. Hvala ljudem v hotelu in tistim, ki urejajo igrišče. Zdaj vemo, da imamo nekaj svojega. Dobro sem počutimo in zaradi tega vztrajam, da čim bolje izkoristimo fenomenalne razmere, ki so nam jih ustvarili.

Večina mojih prijateljev je zunaj nogometa. Ko sem gledal neke svoje kadre po tekmi, nisem bil najbolj ponosen. Že so mi napovedali bone za kakšen plesni tečaj (smeh). Star sem že toliko in sem morda že pozabil, kaj sem se včasih naučil.

Sorodna novica Zahović: Prepričan sem, da bomo na evropskem prvenstvu gledali bolj navdihnjeno Slovenijo

Zlatko Zahović je poudaril, da je bil izjemo zadovoljen, saj je bila Slovenija zelo tekmovalna v teh kvalifikacijah. Poudaril je seveda pragmatizem. Pričakuje drugačno Slovenijo na evropskem prvenstvu, poudarjena naj bi bila individualna kakovost, saj je to drugačen turnir, kot so kvalifikacije.
To je logično razmišljanje človeka, ki ve, za kaj gre. Ne gre za to, da je Zlatko Zahović iz Maribora in je njegov sin Luka v reprezentanci. To mislijo le butasti ljudje. Razmišlja v slogu človeka, ki je dal to skozi. Ima izkušnje in ima pravi odnos do nogometa, ki ga moraš igrati, če želiš priti do izida.

Po žrebu je bilo celotni Sloveniji jasno, da mi lahko gremo skozi to skupino. Postaviti smo se morali tako, da se je marsikaj vprašalo Slovenijo. Osvojili smo 22 točk, dosegli smo največ golov v skupini in jih prejeli najmanj. Zdaj se lahko skrivamo za pragmatizmom, lahko pa se tudi ne skrivamo. Prepričan sem, da Slovenija drugače ne sme igrati, če želi priti do izida. Slovenski klubi drugače ne smejo igrati. Vsak pa bo izbral svojo pot.

Zelo mi gre na jetra, ko strokovnjaki nakladajo, zakaj nismo napadli v Københavnu, in pripombe, da bi morali imeti večjo posest žoge. To je sicer legitimna pravica vsakogar, a potrjeni so uspehi na pragmatičen način. Jasno je, da na evropskem prvenstvu Slovenija ne bo favorit, ne glede na žreb. A takrat smo lahko še nevarnejši.

Strinjam se, da je bilo podrejanje individualne kakovosti posameznikov skupnemu cilju včasih tudi izgubljanje lastne identitete posameznikov. Mislim, da je ravno to največja vrednost te ekipe. V Južni Afriki smo imeli Kirma, ki ga skoraj nihče ni razumel, zdaj smo imeli Karničnika in Elšnika. Razbili smo stereotip, da se iz naše lige ne da igrati na tej ravni. Jasno je, da nimamo mi igralcev Manchester Cityja, Tottenhama ali Arsenala, zato je logično, da se prilagodimo.

Takoj po Belfastu mi je bilo jasno, kako bomo igrali v Københavnu. Načrt je bil drugačen, a Stojanović v klubu ves mesec ni igral niti minute, Janža pa je bil v velikih težavah. Preprosto smo se morali prilagoditi. Lahko bi na stadionu Parken igrali bolj všečno, verjetno bi bolje parirali – a bi bilo to dovolj?

Čez tri dni nas je čakal fanatični Kazahstan. Igrali so za državo z največjim ponosom, videli ste njihovo govorico telesa. Mi smo morali odgovoriti. Pa še stanje igrišča v Stožicah je bolj ustrezalo Kazahstancem.

Včasih težko razumem, a legitimno je vsakemu posamezniku razmišljati na svoj način. Ko pa nekaj pove Zlatko Zahović, se na to gleda z drugačnimi očmi. Vesel sem, da nekateri ljudje le razumejo, kam spadamo.

Sorodna novica Za slovenske navijače bo v Nemčiji na voljo 10.000 vstopnic na tekmo

Hitro bo na sporedu žreb za evropsko prvenstvo in nove obveznosti tudi za selektorja.
Cirkus se je zdaj pravzaprav že začel. Po takem uspehu so na vrsti medijske obveznosti, ki so del mojega poklica, in s tem nimam težav.

Lahko se vrnemo še k organizaciji celotnih kvalifikacij. Ogromno strupenih puščic leti proti NZS-ju. Strinjam se, da bi bile lahko nekatere stvari boljše, a v tem letu je naredil fantastično delo v organizaciji. Na vsakem koraku se je videlo, da se zavedajo pomembnosti tega. Mi smo majhni, zato moramo biti organizirani in izkoristiti moramo vse, kar se nam ponudi. Tu so res naredili izjemen posel.

Žreb je na sporedu prihodnjo soboto, potem pa je treba v treh dneh izbrati hotel in prizorišče, kjer bomo bivali. Pet dni pred prvo tekmo je treba priti v Nemčijo. Razmišljamo pa v smeri, da bi naša baza ostala na Brdu pri Kranju.

Treba bo organizirati tudi prijateljske tekme. Imamo nekaj močnih adutov v ozadju, postali smo zaželen tekmec tudi marsikateri veliki reprezentanci. Vendar moramo počakati na žreb. Če se bomo srečali v skupini, ne moremo igrati prijateljske tekme. Bo kar nekaj dela, a to so zdaj sladke skrbi. To je lepo delati.