Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
171 epizod
171 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Slovenija se lahko pohvali z mnogimi čudovitimi poročnimi lokacijami, med katerimi gotovo velja omeniti Bled in slovensko obalo. Kljub temu pa se nekateri pari raje odločijo, da svoj poročni dan preživijo na bolj eksotičnih lokacijah. Sejšeli in Mauritius sta med najbolj priljubljenimi, organizacija poroke v tujini pa ni tako enostavna, kot se zdi. Svoje izkušnje in nasvete sta zato z nami podelila Matevž Hrovat s turistične agencije Kompas in Kaja Pišotek.
Potem ko smo pred dnevi brali, da ponekod na slovenski Obali niso najbolj zadovoljni z obiskom turistov, se v nekaterih drugih turistično zanimivih delih države optimistične napovedi uresničujejo. Bled in Bohinj sta dobro obiskana, zadovoljni so v zdraviliških občinah in v prestolnici, ki je bila lani razglašena za najboljšo destinacijo Evrope. Stopnja zasedenosti sob v ljubljanskih hotelih je tako nad 90 odstotki. V sredini Radiosferi se za spremembo postavimo v vlogo zaposlenih, ki skrbijo za gospodinjski del upravljanja enega od večjih hotelov v prestolnici. To je delo v ozadju, ki pa je hkrati eden najpomembnejših elementov celostne potovalne izkušnje. Doseganje zastavljenih standardov, različnost gostov in ne nazadnje – že skoraj robotsko postiljanje, ki je samo na prvi pogled videti enostavno.
V naslednjih minutah bomo na Prvem kukali k sosedom. Radiosfera se namreč letos poleti podaja tako na vzhod, zahod kot tudi sever in jug. Hrvaško smo že obiskali junija, danes bomo šli v Italijo. In kdo bi bil boljši, da nas vpelje v italijanske navade in nam malo razkaže naokoli, kot naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Andreja Gradišar ga je poklicala in najprej jo je naučil nekaj italijanskih izrazov, nato povedal, kaj je novega v Rimu ter predlagal nekaj manj obiskanih kotičkov širom po državi.
Poleti večina najraje zavije na morje, v Sloveniji je precej takih, ki jih bolj mikajo gore, tretji pa imajo raje dopust pozneje, ko ni gneče in so temperature bolj prijazne. Taki si vsaj kratek oddih – čeprav zadihani – privoščijo na okoliških hribih, in če za Štajerce velja, da imajo Pohorje, ima Ljubljana Šmarno goro. V Radiosferi smo pred mikrofon povabili pravo legendo, zdaj že nekdanjega, a še zmeraj zelo dejavnega oskrbnika Miho Ledinka.
Ena od okoli 40 držav, ki ima svojo raziskovalno postajo ali več njih na Antarktiki, je tudi Nemčija. Postaja Neumayer 3 trenutno gosti 43. zimsko odpravo. Ta ima deset članov, vodi jo kirurg Peter Frölich. Za naš program je spregovoril o delu in življenju posadke na najjužnejši celini.
Tokrat je Mojca Delač za zveste in pozorne poslušalce oddaje Možgani na dlani pripravila nagradni izziv! Tudi poleti so možgani aktivni in zato jim na Prvem v četrtkovi Radiosferi namenjamo nekaj tovrstne vadbe. Teme, ki jih tokrat ponavljamo skupaj pa so: čarovnija, nadarjenost in duševne težave otrok.
Ena izmed nalog ARSO je skrb za vzdrževanje mreže 270 meteoroloških opazovalnic, med katerimi je tudi Ljubljana Bežigrad. Ta se nahaja v neposredni bližini ARSO in je osrednji slovenski meteorološki observatorij, združen s sinoptično, fenološko in okoljevarstveno postajo. "Kako nastane vremenska napoved? So vse opazovalnice enake? Kaj se zgodi z meteorološkimi podatki z opazovalnic in kje se hranijo?" Odgovore na vsa ta in še mnoga druga vprašanja vam ponujajo tokratna Radiosfera in meteorologi z Agencije Republike Slovenije za okolje Anže Medved, Brane Gregorčič, Mateja Nadbath in Matija Klančar.
Poletni čas je za mnoge Slovence čas za plavanje, čofotanje v morju, reki ali jezeru. Kako pa to delajo po svetu?
Začetek na 02.08. Komarji in njihovi piki; večna poletna tema. Našo pozornost pa so zbudili naslovi: V hrvaški Istri v naravo spustili uvožene komarje (Žurnal24), V boju proti tigrastim komarjem bodo v naravo spustili več kot milijon sterilnih samcev (Dnevnik), V Istro iz Bologne pripeljali na desettisoče sterilnih tigrastih komarjev (MMC). Kar samo se zastavi vprašanje: kako lahko več komarjev prispeva k zmanjšanju števila komarjev? Odgovor pozna biologinja doc. dr. Katja Adam s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Primorskem. Strokovnjakinja izpostavlja, da skušamo vojno s komarji zdaj izbojevati z genskim inženiringom. Z dr. Katjo Adam se je pogovarjal Iztok Konc.
Poletje je za pse nekaj povsem drugega kot za ljudi. Sploh glede počitnic. Če ljudje vse leto komaj čakamo na toplo vreme, odhod na morje in prosti čas, za pse to večinoma pomeni vročino, žejo in gostovanje pri nekom, ki jih pazi, ko gospodar odide na dopust. V tem primeru gre za stresno situacijo za marsikaterega psa, v najhujših primerih pa lastniki pse celo zapustijo. V zadnjih nekaj letih se je tudi pri nas pojavilo nekaj pasjih hotelov, v katerih psi dobijo celotno oskrbo v času odsotnosti lastnikov. V današnji Radiosferi se je Jure K. Čokl odpravil v pasji hotel in vrtec v Ljubljani preveriti, kakšni pasji hoteli so to.
Najdaljši dan ali najdaljša noč v letu, ki smo ju - prvo na severu, drugo na jugu našega planeta - obeležili pretekli teden, sta pogosto priložnost za praznovanje. Na Aljaski v Fairbanksu prirejajo festival in polnočno tekmo v bejzbolu. Na Antarktiki, ki nima stalnih prebivalcev, si odprave med seboj pošiljajo čestitke. Nekatere ob tej priložnosti v led zvrtajo luknjo in plavajo v ledenem morju. O praznovanju na obeh skrajnih koncih našega planeta ter ponekod vmes v Radiosferi.
V petek so na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani predstavili projekt SiQuid, v okviru katerega bodo postavili temelje oziroma osnovno infrastrukturo kvantnih komunikacij pri nas. Kaj sploh so kvantne komunikacije, zakaj jih potrebujemo in kaj prinaša ta projekt – na to odgovori tokratna Radiosfera.
Tokratna Radiosfera gre v temelj krožnega gospodarstva. Obiskali bomo delavnico serviserja električne in elektronske opreme, kjer se znajde vse od pralnih strojev do električnih zobnih ščetk. Smo ljudje skrbni lastniki takšnih aparatov in zlepa ne obupamo nad njimi ali jih (pre)hitro zamenjamo za nove? Sogovornika: Nastja Šubic iz družbe ZEOS, ki organizira akcijo “Podaljšaj lajf svojemu aparatu – servisiraj!”, ter njihov hišni serviser Jurij Oražem iz servisa Jurco.
Torkova Radiosfera je pravi čas za potovanje. In v letošnjem poletju bomo na Prvem v tem terminu obiskali vse naše sosede – Italijo, Madžarsko, Avstrijo in Hrvaško. Ta je tudi sicer pogosto na meniju slovenskih turistov. Lani je Hrvaško obiskalo okoli 1,5 milijona slovenskih turistov, pravi statistika. V naslednjih minutah bomo tja šli tudi mi. Se bomo pa potrudili, da obiščemo tudi kakšen manj poznan kraj.
Četrtkove Radiosfere so znanstveno obarvane in ker četrti delovni dan v tednu na Prvem prinaša tudi precej možganskih vsebin, vas najprej spomnim na oddajo, ki je bila na sporedu julija lani, v njej pa smo se naučili, da je živčevje in vedenje delfinov v marsičem primerljivo s človeškim, seveda pa se v mnogočem tudi razlikuje. Da delfini ne spijo, ampak počivajo samo s polovico možganov, da imajo razvit spomin, znajo uporabljati preprosto orodje in izražajo različne volje. Zdaj pa se bodo temu znanju lahko še bolj približali tako raziskovalci, kot tudi vi, in sicer v Centru o delfinih Društva Morigenos v Piranu. O novem Centru, njegovem pomenu, raziskovalnem potencialu ter mostovih do širše zainteresirane javnosti je Mojca Delač vprašala radijsko kolegico Leo Širok, ki se nam je oglasila iz koprskega studia.
V Radiosferi se danes podamo na 4.500 kilometrov dolgo pot po treh afriških državah, Namibiji, Bocvani in Zimbabveju. Te tri južnoafriške države je namreč v tritedenskem potovanju z džipi obiskala Ksenja Tratnik. Z nami je podelila svoja najprijetnejša doživetja, zabavne prigode ob spoznavanju drugih kultur ter občutke ob slikoviti naravi.
Proizvodnja biogoriva je v Evropi in ZDA vse od preloma tisočletja doživela veliko povečanje, saj je bila podprta s strani politike zaradi zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Prva biogoriva so se izkazala za tekmece pri pridelavi hrane, druga pa za uničevalce biotske raznolikosti, predvsem ko gre za plantaže oljnih palm. Na papirju se zdi, da so biogoriva idealna zamenjava za fosilna goriva. Zakaj torej dvom v njihovo uporabnost?
Ilirska Bistrica je mesto z bogato in burno zgodovino. V preteklosti je bilo Trnovo, zdajšnji del Ilirske Bistrice z večinoma kmečkim prebivalstvom, še pomembnejše od Bistrice, kjer so prevladovali meščani. Rivalstvo med Bistričani in Trnovci je doseglo vrhunec leta 1973, ko se niso mogli dogovoriti, ali se bo kraj poimenoval Ilirska Bistrica Trnovo ali obratno. A ko je treba stopiti skupaj denimo na nogometni tekmi proti Postojnčanom, tako Trnovci in Bistričani združijo moči. S krajem živi trnovski samostan, ki slovi po izobraževanju in dobrodelnosti. V mobilni studio Prvega v središču Ilirske Bistrice je voditelj Rok Valenčič povabil zgodovinarko in učiteljico na Osnovni šoli Antona Žnideršiča Nadjo Baša in sestro Marjetko Jeralič iz samostana šolski sester De notre dame.
Oktobra se na pomoč v Zambijo za tri mesece odpravlja skupina mladih zdravnikov oz. študentov medicine iz Slovenije. Sodelovanje z bolnišnico, ki so jo osnovali slovenski misijonarji, traja že okoli tri desetletja. Nedavno se je od tam vrnila mlada zdravnica Nada Tavčar. Študentka zadnjega letnika medicine Lana Lah pa je v skupini, ki bo v Nangomo odšla oktobra. S kolegi zdaj predvsem zbirajo sredstva za humanitarno odpravo.
Jutri se bo v Ljubljani pričel letošnji Znanstival. Na ulicah, mostovih in trgih prestolnice ter v Hiši eksperimentov bodo do nedelje potekali različni eksperimenti, delavnice, znanstvena predavanja. Na Prvem pa bomo malo preskočili vrsto, saj se je Andreja Gradišar z mikrofonom že to jutro podala v Hišo eksperimentov. Tam sta se ji pridružila koordinator Znanstivala Borut Likar in eden od tujih udeležencev Sven Dragan s Češke.
Neveljaven email naslov