Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
172 epizod
172 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Je na omejenem planetu z omejenimi viri res možna neomejena gospodarska rast? Ali pa bi se, kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, morali osredotočiti na to, kako zmanjšati našo porabo virov in energije ter namesto rasti BDP v ospredje postaviti zadovoljevanje človekovih potreb? Po več izračunih bi lahko s polovico manj energije, kot je porabimo danes, lahko zadovoljili potrebe vseh ljudi na svetu – za kar pa je potrebna prerazporeditev bogastva. Medtem ko se več sto milijonov ljudi sooča z lakoto, v razvitem svetu zavržemo tretjino hrane. Koncept odrasti v času, ko smo vse bolj soočeni s posledicami podnebnih sprememb, dobiva vse več privržencev. Vendar smo še daleč od tega, da bi postal vodilna politično-ekonomska paradigma. Več o tem pa Špela Novak, ki se v tokratni Radiosferi sprašuje - Koliko stopinj še?
Slovenija bo do konca tedna prvič v zgodovini gostila eno najprestižnejših sommelierskih tekmovanj na svetu Chaîne des Rôtisseurs, in sicer gre za Svetovno tekmovanje mladih sommlerierjev starih do 27 let, pri nas se bo tako mudilo 14 tekmovalcev z vsega sveta. Na tekmovanju pa še zdaleč ne gre le za okušanje vina, naloge, ki jih morajo mladi sommelierji opraviti so različne – od pisnega testa do enakomernega točenja penine v kozarec.
Svet zadnje mesece spet pretresajo novice iz Sudana, kjer že od sredine aprila potekajo spopadi med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo. Kljub vojni pa v Sudanu vztraja zavod Krog, ki je v zadnjih dveh letih skupaj z lokalnim partnerjem v Južnem Darfurju vzpostavil vodno postajo, postavil črpalko na sončno energijo in kolektorje. O aktivnostih zavoda, ki jih financira Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, se je Andreja Gradišar pogovarjala s Katjo Alabbout, oddajo je pripravila Klara Eva Kukovičič.
V zimskem času je SpaceDent, multidisciplinarna slovenska študentska raziskovalna skupina pod mentorskim in somentorskim očesom prof. dr. Aleša Fidlerja in prof. dr. Simona Omana, krenila na pot raziskovalne poslastice, ki predstavlja prvi korak pri pripravi dentalne medicine za večletne misije na Luno in Mars. Sodelujejo v PETRI programu Evropske vesoljske agencije, kjer bodo že prav kmalu izvajali zobozdravstvene posege v breztežnosti. To je seveda več kot odlična iztočnica, da jih je Mojca Delač povabila v tokratno četrtkovo Radiosfero.
V avgustu so na letališču Jožeta Pučnika oskrbeli približno 146.400 potnikov, kar je 20 % več kot v istem mesecu lani, poleg tega pa na našem osrednjem mednarodnem letališču pričakujejo, da bodo do konca leta 2023 rahlo presegli pričakovano število potnikov - 1,2 milijona. V tokratni Radiosferi smo se pozanimali, kam vse je že mogoče leteti iz Ljubljane in katere nove povezave napovedujejo v prihodnje.
Radiosfero bomo tokrat prepletli z oddajo Drugi pogled. Pričenjamo namreč 9. sezono te oddaje, ki ste jo na naših valovih prvič slišali oktobra 2015. Od takrat se je pred našimi mikrofoni zvrstilo okoli 400 tujcev, ki so nam ponudili nekoliko drugačen pogled na življenje v Sloveniji. Nekateri v Sloveniji živijo že več desetletij, drugi so se nam v radijskem studiu pridružili nekaj mesecev po selitvi. Prav tako so nekateri v tem času že zapustili našo državo. Spomnili se bomo začetkov te oddaje, slišali boste nekatere od nekdanjih sogovornikov, izvedeli kaj o ozadju nastanka oddaje.
V Radiosferi tokrat o zanimivem paradoksu, na katerega smo naleteli med pogovorom s psihologinjo Petro Zajc, ki v švicarskem Luzernu obravnava otroke s hiperaktivno motnjo. Pravi, da je možganska aktivnost hiperaktivnih otrok običajno manjša; pri njih je prisotnih več počasnih možganskih valov – kar za nas laike zveni paradoksalno. Zato otrokom s hiperaktivno motnjo zdravniki pogosto predpišejo poživila, kot je na primer ritalin. Petra Zajc uporablja drugačen pristop. Prisega na metodo imenovano »neurofeedback«. Več v četrtkovi Radiosferi. Psihologinjo Petro Zajc je v Švico poklical Iztok Konc. Foto: EEG možganskih valov Wikimedia, Andrii Cherninskyi, cc
Ob deževnih dneh ali pa zjutraj med 6. in 8. uro je gneča ne samo na cestah v mestnih središčih, ampak tudi v klicnih centrih taksi služb. V Radiosferi smo obiskali klicni center podjetja Taxi Metro in se pozanimali, kaj vse vpliva na ceno vožnje, kakšne so plačilne možnosti in koliko časa nas bo taksi čakal na začetni lokaciji.
Šolsko leto se v Sloveniji vsako leto začne 1. septembra - ta dan je prav posebno doživetje za vse učence in dijake, ki vrata šole prestopijo prvič. Drugod po svetu pa se pouk ne začne nujno jeseni, zato smo v tokratni Radiosferi preverili, kdaj še v šolske klopi vrnejo učenci v nekaterih drugih državah. Na pomoč so nam priskočili Evgen Ban iz Italije, Miha Pavlovič in Suzuho Yahara z Japonske, Nemčijo pa nam je predstavila Julija Kadunc.
Na jutranji obisk sta prišla absolutni zmagovalec 16. mednarodne olimpijade v astronomiji in astrofiziki, Peter Andolšek, za katerega je letošnja zlata medalja že tretja zapovrstjo, kar doslej še ni uspelo nobenemu slovenskemu predstavniku, ter mentor Vid Kavčič, študent fizike, ki je olimpijade najprej spoznaval kot tekmovalec, letos pa se je pridružil pripravljalni ekipi mentorjev pod okriljem DMFA, dr. Dunje Fabjan in Andreja Guština. Slovenska delegacija se je s Poljske vrnila z izjemnim ekipnim uspehom. Več o vtisih, tekmovanju, pomenu astronomije in astrofizike ter o mnogih stvareh, ki ju veselijo, sta spregovorila v tokratni Radiosferi.
Če je bila poplavljena kurilnica, se zastavi vrsta vprašanj: kakšne posledice je utrpel kotel na biomaso, zemeljski plin ali kurilno olje, ali je krmilna avtomatika v celoti uničena, kaj poplave pomenijo za dimniške naprave ter tudi, ali bodo namočena polena primerna za kurjenje že to zimo? Sogovornika v Radiosferi sta bila neodvisna energetska svetovalca Matjaž Malovrh in Bojan Žnidaršič.
Letos poleti je bila Radiosfera že v Italiji, na Hrvaškem, tudi Madžarskem. Zdaj pa je čas za obisk naše severne sosede. Avstrijo vsako leto obišče okoli 40 milijonov turistov. Lani so zabeležili 137 milijonov nočitev, od tega 77 milijonov poleti. V oddaji boste slišali, kateri kraji v Avstriji so poleti najbolj obiskani, kam se odpraviti v slovenskem zamejstvu ter kakšnih turistov Avstrijci ne marajo.
Za nekaj minut smo se preselili na Center za raziskovanje morja v Rovinju, kjer deluje Tjaša Kogovšek, pogovarjali pa smo se poletni temi, ki lahko zaskeli in speče – to so meduze. Tudi o tem, koliko jih je v našem morju ta hip ter kako na njih vplivajo vroča poletja, neurja in tako naprej. Meduze so zares zanimiva bitja? Ne verjamete? Vabljeni k poslušanju! Pripravila: Mojca Delač. Anketo posnela: Lana Furlan.
V Čilu, na jugu puščave Atacama, na nadmorski višini 1560 metrov, v kraju z morda najboljšimi opazovalnimi razmerami na svetu, stoji poleg velikih svetovnih observatorijev, kot sta na primer Gemini South in CTIO, tudi slovenski teleskop GoChile. Na poletni šoli astronomije dijaki z njim opazujejo vesolje, vidno z južne poloble, ravno v času, ko naše nočno nebo krasijo Perzeidi. O astronomskih telesih in utrinkih smo se pogovarjali z dr. Juretom Japljem ter udeleženci poletne šole astronomije GoChile.
V soboto smo obeležili svetovni dan slonov. Namen dneva je ozaveščati o stiski afriških in azijskih slonov, izmenjava dobrih praks ter izobraževanje ljudi o teh živalih. Azijski slon je namreč ogrožena vrsta, afriški pa ranljiva. Napovedi niso optimistične; če bi se stanje nadaljevalo, bi lahko obe vrsti izginili v nekaj več kot desetih letih. Največja grožnja je krivolov, potem izguba življenjskega prostora ter ujetništvo – tudi zaradi turističnih namenov. In s tem smo že pri vsebini današnje oddaje.
Situacija, v kateri se je zaradi poplav in njihovih posledic znašla Slovenija, je spet pokazala, da znamo Slovenke in Slovenci, ko gre zares, stopiti skupaj in si pomagati na številne načine. Eden izmed njih je tudi zbiranje pomoči s pomočjo humanitarnih organizacij, ki so v tem času močno obremenjene. Zanimalo nas je, kako poteka zbiranje pomoči pri naši največji humanitarni organizaciji ter na kaj vse morajo biti pozorni tisti, ki ponujajo pomoč v različnih oblikah, zato smo na Rdeči križ Slovenije poslali kolega Jureta K. Čokla.
Dogodke v Sloveniji seveda spremljajo tudi rojakinje in rojaki po svetu. Od tam prihaja tudi kar nekaj pobud po pomoči prizadetim v poplavah. Ena takšnih je nastala tudi na Finskem. Tadeja Munyui že trinajsto leto živi v Helsinkih in novice iz Slovenije so jo spodbudile, da organizira zbiranje pomoči v tej deželi na severu, kamor jo je poklicala Mojca Delač.
Na vrhuncu poletja je vegetacijska sezona na vrhuncu, rastline brez vode ne bi preživele niti nekaj dni, na drugi strani pa je narava lahko z vodo celo preveč radodarna. Pri oskrbovanju domačih vrtov, tako zelenjavnih kot rastlinskih, to pomeni vsaj nekaj sposobnosti organizacije, kdaj in koliko zalivati. Kako pa je na vrtu, na katerem na samo treh hektarjih uspeva 5000 rastlinskih vrst z vsega sveta? V Botaničnem vrtu univerze v Ljubljani, spomeniku državnega pomena, pojma »preveč« ali »premalo« zalita rastlina ne poznajo. Po 213 letih delovanja imajo utečen sistem zalivanja, ki ga bomo spoznali v tokratni Radiosferi. Sogovornica: Blanka Ravnjak, raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Radiosfera se danes odpravlja na vzhod. Ne zelo daleč od Slovenije, le preko meje – na Madžarsko. Obiskali smo že Italijo in Hrvaško, v sklopu naših poletnih obiskov pa je zdaj na vrsti nam najmanj poznana soseda. Blatno jezero in Budimpešta ter različne terme so turistično najbolj obiskane točke v državi. Lahko tudi tam najdemo kaj skritega in novega? Na Madžarsko smo se odpravili v družbi direktorice Lisztovega inštituta - madžarskega kulturnega centra v Ljubljani Bíborke Molnár-Gábor.
Mednarodna agencija za raziskave raka je na podlagi študij umetno sladilo aspartam uvrstila na seznam možnih rakotvornih snovi
Neveljaven email naslov