Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
172 epizod
172 epizod
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Prvega novembra si ne moremo predstavljati brez cvetlic, natančneje brez krizantem! A zakaj je krizantema že kar prvonovembrska stalnica? In zakaj pozimi izbiramo cvetlice, ki so rdeče, oranžne ali rumene barve? Po odgovore smo se odpravili k predsedniku svetovnega cvetličarskega združenja Florint Simonu Ogrizku. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan.
Torkova Radiosfera nas pelje v Benin, zibelko vuduja. Zakaj so zahodnjaške predstave o tem verovanju oz. filozofiji pogosto napačne in kako lahko v beninski duhovni prestolnici Ouida vudu, islam in krščanstvo sobivajo z roko v roki? Sogovornik: Amédée Kazotti, ki se je iz Benina v Slovenijo preselil pred slabim letom in pol.
Naši kirurgi so izvedli operacijo kot iz znanstveno-fantastičnega filma. Tako so v ljubljanskem Kliničnem centru pospremili novico o novem uspehu slovenskih zdravnikov. Da so lahko kirurgi bolniku izrezali nevaren žilni strdek v pljučih, so mu med operacijo iz telesa odstranili kri in ga globoko podhladili. Pomembna člena zdravstvenega tima sta bila dr. Polona Mlakar in dr. Juš Kšela, gosta tokratne Radiosfere. Foto: UKC Ljubljana
Pred 95. rojstnim dnevom Radia Slovenija tudi v Radiosferi brskamo po spominih in obsežnem arhivu. Pavle Jakopič nas je spomnil na poskusno oddajanje in uraden začetek 28. oktobra 1928. Slišali smo izjavo prvega poklicnega tonskega mojstra ter se spomnili prve radijske rekreacije in nekaterih posebnih kvizov. Vedno znova radi povemo zgodbo o radijski kukavici, tokrat smo izvedeli tudi, zakaj so zanjo potrebovali žarnice.
Kaj bo v znamenitem Narodnem domu v središču Trsta je zelo aktualna razprava. Sto let po njegovem požigu sta dogovor o vračilu doma slovesno podprla predsednika Slovenije in Italije, lani pa je bila stavba tudi dejansko vrnjena slovenski narodni skupnosti, ki se zdaj odloča, kaj naj bi bilo v tej simbolni stavbi. V pomoč bi lahko bila tudi diplomska naloga Helene Lupinc, mlade rojakinje iz Italije. V tokratni Radiosferi objavljamo njeno vizijo, ki smo jo slišali v oddaji Sotočja.
Kakšno je bilo vesolje, preden so se prižgale prve zvezde? O tem, t. i. temnem veku mladega vesolja, ne vemo kaj dosti. Da bi izvedeli več, si kozmologi želijo prestreči izredno šibek radijski signal iz tistega časa, ampak na Zemlji to ni mogoče, ker je Zemlja preglasna. Zato se bodo podali na drugo stran Lune. Projekt prvega radijskega teleskopa, ki ga bodo postavili na oddaljeni strani Lune, imenovan LuSee-Night, vodi Slovenec Anže Slosar, kozmolog z Nacionalnega laboratorija v Brookhavnu v ZDA.
V tokratni Radiosferi se podajamo v ljubljanski Center Rog, ki bo v prenovljeni podobi naslednji četrtek tudi uradno odprl svoja vrata. Izvedeli boste, zakaj ta objekt sodi med bolj pomembne objekte industrijske dediščine v Ljubljani, zakaj je tehnično in konstrukcijsko edinstven, čemu bo namenjen, kaj se bo v njem dogajalo, kaj pomeni, da gre za prostor krožne rabe in kako se bo razvijal v prihodnosti.
Milan Trobič je obiskal prvo gozdno knjižnico v Sloveniji. V Radiosferi izvemo, kako oz. kje se je rodila ideja o knjižnici, kjer so na voljo knjige o naravi, gozdovih, samooskrbi in duševni rasti. Avtorica Radiosfere je Špela Šebenik.
V petek, 6. oktobra 2023, je v Novem mestu potekalo državno prvenstvo v slam poeziji. Naziv najboljšega slam pesnika oziroma slamarja je osvojil Gal Grobovšek. Z njim in drugimi sogovorniki, Maticem Ačkom, Anja Gams in Nikom Škrlecem smo govorili o poeziji, nastopanju, tremi in pomnjenju - vse to so namreč elementi slamanja.
V Radiosferi ob pol devetih se bomo premaknili v ljubljanski park Tivoli. Tam bo Nataša Rašl s sogovornico inštruktorico telesne vadbe Barbaro Tavčar iz centra FITT plus. Kmalu bomo namreč obeleževali Svetovni dan hoje, torej najbolj osnovnega in naravnega načina gibanja, ki pa je včasih podcenjen. Pravilna hoja namreč ni tako samoumevna, kot bi mislili. Pomembna je naša drža, dolžina koraka in način, kako se stopalo dotakne tal.
V drugi polovici minulega tedna je v Ljubljani potekala dvodnevna konferenca Slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je tudi slovenski zdravniki, ki delujejo na različnih področjih v Švici, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Nizozemskem. Med njimi je bil tudi priznani strokovnjak dr. Aleš Pražnikar, nevrolog in spec. fizikalne rehabilitacijske medicine, ki deluje na Škotskem. Lili Brunec ga je ob robu konference ujela z radijskim mikrofonom in nastala je torkova Radiosfera.
Oktober je mesec za jazz! Pod okriljem RTV Slovenija, v sodelovanju s hrvaško in srbsko nacionalno televizijo, namreč v teh dneh poteka koncertna turneja Jumbo Big Band. Glasbena urednica Alja Kramar, ki je del spremljavalne ekipe našega orkestra, se je v program oglasila iz Zagreba in v pogovoru z Darjo Pograjc strnila utrinke s turneje.
V ponedeljek so se po počitnicah na fakultete vrnili študentje in v študentskih domovih je zopet živahno. Da bi si osvežili spomin in obenem preverili, kakšno je življenje v študentskih domovih, smo pred mikrofon povabili študente z Univerze v Ljubljani, in sicer Tino Predan, Žana Gimplja in Jureta Andolška.
Nocoj bo na Prvem premiera dokumentarca Potovanje na robu noči, ki je pod okrilje ustvarjanja združila tri radijske postaje oz. ustvarjalce Mojco Delač s Prvega, Luko Hvalca z Vala202, Saško Rakef z ARS-a in mojstra zvoka Urbana Grudna. Precejšen del dokumentarca o ddr. Evgenu Bavčarju se dogaja na italijanskem otoku Capri, kamor nas je v Radiosferi popeljal Luka Hvalc s sogovornikom - slovenskim častnim konzulom Jacopom Fronzonijem.
Dve zgodbi, ena strast. Raziskovalec, ki s posebnimi škarjami popravlja gene, in znanstvenik, ki je za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado. Prvi je strokovnjak na Kemijskem inštitutu v Ljubljani molekularni biolog dr. Duško Lainšček, drugi pa vodja znamenitega Inštituta Francisa Cricka v Londonu genetik dr. Paul Nurse. Z britanskim Nobelovcem Nursom smo govorili ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji, z dr. Duškom Lainščkom pa pred Evropsko nočjo raziskovalk in raziskovalcev, ko bo Kemijski inštitut široko odprl svoja vrata. V tokratni Radiosferi z Iztokom Koncem boste slišali dve zgodbi o veliki strasti – strasti do znanosti!
Svetovni dan turizma praznujemo prav na današnji dan vse od leta 1980, ko je generalna skupščina Svetovne turistične organizacije pri Organizaciji združenih narodov na ta dan leta 1970 sprejela svoj statut. Verjetno vzrok za izbiro tega datuma lahko poiščemo tudi v dejstvu, da sovpada s koncem glavne turistične sezone na severni in njenim začetkom na južni polobli. Kakorkoli že, turizem išče vedno nove trende in v Radiosferi smo preverili, kaj pomeni pot piva in svobode v Kamniku.
V Radiosferi danes o temaiki, ki v slovenskem prostoru do zdaj še ni našla svojega mesta. S Sandijem Hrovatom, novinarjem, voditeljem in urednikom romske oddaje Naše poti - Amare Droma, se je Darja Pograjc pogovarjala o manjšini znotraj manjšine, in sicer o Romih, ki so del LGBT skupnosti.
Srčni utripi in električni pulzi so povezani na zanimive načine. Z električnimi pulzi oziroma s t. i. elektroporacijo lahko namreč tudi zdravimo različna srčna obolenja, tako vsaj kažejo obetavne klinične študije. Na kakšne načine je elektroporacija boljša alternativa uveljavljenim metodam, bo v raziskovala doc. dr. Lea Rems iz Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je s svojim projektom prepričala Evropski raziskovalni svet in prejela milijon in pol evrov sredstev za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere (t. i. ERC Starting Grant).
Slovenija ima številne gradove, dvorce, trdnjave, utrdbe … Nastali so v različnih obdobjih srednjega veka, v renesansi in baroku, prve sledi o njihovi gradnji pa so našli celo v antiki. V pogovorih in tudi zapisih se čestokrat zgodi, da dvorce poimenujejo kot gradove, zgodi se, čeprav redkeje, tudi obratno. Pred novo serijo NaPOTkov v kateri bomo spoznavali najlepše slovenske dvorce, smo poiskali odgovor na vprašanje: grad ali dvorec? Gradovi so bili navadno zgrajeni na vzpetini, večina dvorcev na slovenskem je iz baročnega obdobja. prof. dr. Matej Klemenčič z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je Bojanu Leskovcu pojasnil temeljne razlike med gradovi in dvorci.
Slovenska tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti so Varčne poti. Slovenska gospodinjstva namreč za pokrivanje stroškov prevoza porabijo vse več denarja. Tu pa so še javni stroški, ki so posledica tega – stroški gradnje cestne infrastrukture, stroški nesreč, hrupa, onesnaževanja in podnebnih sprememb. Zato so letos v ospredju bolj vzdržni načini potovanj. To so vsi tisti načini, ki na prvi pogled morda ponujajo manj udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost.
Neveljaven email naslov