"Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije," so prepričani na Zavodu za gozdove Slovenije. Foto: Zavod za gozdove Slovenije/Boris Rantaša

Najvišja dosežena cena letošnje dražbe je 23.800 evrov na kubični meter lesa, celoten hlod pa bo kupec odpeljal za 47.838 evrov. Tudi drugo in tretje mesto najdražjih kosov sta zasedla gorska javorja, ki so ju prodali za 33.858 in 32.944 evrov oziroma za ceno 16.200 in 14.440 evrov na kubični meter.

Sorodna novica "Če je javor, mora biti obvezno rebraš. Zato ker je lep."

"Veseli nas, da je prav hlod gorskega javorja rebraša, ki smo ga na Koroško pripeljali iz Kočevskega Roga, presegel vse dosedanje rekorde pri prodaji vrednejše hlodovine v Sloveniji," je dejal glavni direktor družbe Slovenski državni gozdovi Robert Tomazin. Hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov je bil prodan kupcu iz Italije, ki izdeluje furnir.

Gorskemu javorju poznavalci sicer rečejo javor rebraš, ptičji javor ali javor ikraš. Čeprav gre pri vseh za gorski javor, imajo nekatera drevesa drugačne oblike grčic, bodisi v obliki ptičjih oči, ribjih iker ali reber.

Javor rebraš med drugim uporabljajo goslarji, in sicer za izdelavo hrbtnega dela, oboda in polžka pri godalih. Njegova rebra dajejo instrumentu valovit videz, hkrati se v prečne črte lepo ujame svetloba. "Če je javor, mora biti obvezno rebraš. Zato ker je lep. Lahko bi uporabili tudi navaden gorski javor, a lepše je, če ima rebra," je pred leti za MMC dejal goslar Blaž Demšar.

Poleg gorskega javorja so letos visoke cene dosegli tudi posamezni orehi, bresti, češnje, hrasti, črni orehi, macesni, smreke ter nekatere sadne vrste.

"Letošnja licitacija uspela v vseh pogledih"

Letos je na območje pri Slovenj Gradcu skupno 836 lastnikov pripeljalo 6354 hlodov v skupni količini dobrih 6843 kubičnih metrov lesa. To je nekaj manj kot pred dvema letoma, lani pa je bila zaradi epidemije licitacija skromnejša.

Ponudbe je letos oddalo rekordnih 56 kupcev, kar deset več kot lani. Skupno so kupci oddali skoraj 31.000 ponudb, kar je največ doslej. Med kupci jih je bilo 22 iz Slovenije, 12 iz Avstrije, osem iz Italije, sedem iz Nemčije ter po eden iz Hrvaške, Madžarske, Švice, Srbije, Češke, Slovaške in Portugalske.

Potem ko so več let največjo količino hlodov z licitacije odpeljali tuji kupci, je letos največjo količino kupil slovenski kupec, in sicer v skupni vrednosti skoraj 800.000 evrov, kar je daleč najvišja vrednost na enega kupca, je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Prav zaradi tega so se s tem kupcem, katerega imena ni razkril, sestali in zagotovil jim je, da bo ves les predelal v Sloveniji in nato polizdelke prodal deloma v Sloveniji in deloma v tujino.

Tri milijone evrov za 6354 hlodov

Dneva odprtih vrat dražbe v Slovenj Gradcu sta se udeležila tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek in v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar. Logar je prepričan, da je letošnja dražba uspela v vseh pogledih. Vloga zavoda za gozdove je predvsem v svetovanju lastnikom gozdov pri izbiri dreves za dražbo. "Svetujemo jim pri pravilnem krojenju, razrezu in popisu sortimentov. Pozneje pa v sodelovanju z društvi pomagamo lastnikom gozdov pri prevozu lesa na licitacijo," je za MMC pojasnil Logar.

Lani v slovenskih gozdovih posekali za dobre štiri milijone kubičnih metrov drevja

Lani so gozdni delavci v slovenskih gozdovih posekali za 4,08 milijona kubičnih metrov drevja, kažejo prvi podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Posek je bil lani nekoliko manjši kot v letu 2020, ko je znašal 4,23 milijona kubičnih metrov, predvsem zaradi manjšega sanitarnega poseka, so ob robu dražbe vrednejšega lesa sporočili iz ZGS-ja.

Lani je 70 odstotkov poseka bilo negovalne narave, 26 odstotkov je bilo sanitarnega poseka, štirje odstotki pa predstavljajo posek, ki je bil opravljen zaradi drugih vzrokov. Po drugi strani pa je bilo lani po Sloveniji posajenih tudi dobrih 900.000 sadik gozdnega drevja, kažejo podatki ZGS-ja.

Logar je še poudaril, da je nega gozda ključnega pomena za proizvodnjo najkakovostnejšega lesa ter za odpornost in stabilnost gozdov. Nizka izvedba nege namreč negativno vpliva na zasnovo mladega gozda in onemogoča doseganje ciljne kakovosti in stabilnosti gozda, zato zavod za gozdove lastnike gozdov poziva, naj redno opravljajo načrtovana negovalna dela v svojih gozdovih. "Le z rednim in skrbnim izvajanjem nege gozda bomo lahko zagotovili stabilnost in odpornost gozdov prihodnosti. Pogosto pa je prav izvedba načrtovanih ukrepov nege gozda najpomembnejša sestavina v receptu za vzgojo najkakovostnejših gozdnih lesnih sortimentov," je še sklenil Logar.

Minister Podgoršek, ki si je dražbo ogledal skupaj z državnim sekretarjem Antonom Harejem, je med drugim poudaril, da se povpraševanje po lesu v Sloveniji povečuje in da se lesnopredelovalni sektor pri nas krepi. To po njegovih besedah dokazujejo tudi lanski podatki, saj je bil izvoz hlodovine iz Slovenije v tujino verjetno najmanjši v zadnjih desetih letih.

So dražbe, ki jih organizirajo Državni gozdovi, konkurenca slovenjgraški?

Prvi mož družbe Slovenski državni gozdovi Tomazin pa je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja, povezana z eno izvedeno in še več načrtovanimi dražbami v organizaciji te družbe. Zavrnil je namigovanja, da bi drobljenje slovenskega trga najboljših lesnih sortimentov na več licitacij letno lahko vodilo v slabši izkupiček za vse. Slovenski državni gozdovi, ki upravljajo 20 odstotkov slovenskih gozdov, letno posekajo okoli 1,1 milijona kubičnih metrov drevja, pri tem pa je po Tomazinovih besedah najvrednejšega lesa okoli tri odstotke. "In ta les moramo spraviti do končnega kupca. Zato skozi naše dražbe ne pomenimo nobene konkurence dražbi v Slovenj Gradcu," je dejal.

Slovenski državni gozdovi bodo po napovedih naslednjo svojo licitacijo izvedli spomladi, Tomazin pa pričakuje, da bodo na njej sodelovali tudi zasebni lastniki. Jeromel pa meni, da je nujno, da se dogovorijo, kako naprej. "Mi nimamo nič proti, če organizirajo dražbo za svoj les, za les iz državnih gozdov, saj so zadolženi za gospodarjenje z gozdom. Če pa bodo začeli na te dražbe vabiti tudi zasebne lastnike, pa to pomeni drobitev dražbe, s čimer bo dražba izgubljala pomen. Mislim, da bo povzročena velika škoda," je dejal Jeromel.