Občine so namreč po besedah ministra za kulturo Uroša Grilca eden ključnih nosilcev javnega interesa na področju kulture.

Beseda je tekla tudi o osnutkih novel zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo in zakona o varovanju kulturne dediščine. Prva namreč predvideva spremembo člena, ki govori o obveznem sprejetju strateških razvojnih dokumentov. To je obvezno za mestne in večje občine, za manjše občine pa le, kjer je to smiselno.

Grilc je opozoril še na člen v noveli, ki se nanaša na svete javnih zavodov in ki vpeljuje obveznost letnega usposabljanja članov sveta.

Članica sveta Umetnostne galerije Maribor Jasmina Vidmar je pozdravila načrt o obveznem usposabljanju članov sveta. To bi bilo dobrodošlo predvsem na področju financiranja javnih zavodov. Obenem je opozorila, da vodstva javnih zavodov večkrat preslabo obveščajo člane sveta o dogajanju v instituciji.

Denar sem, denar tja ...
Župan Občine Trzin Tone Peršak je izpostavil težavo glede sejnin za člane svetov javnih zavodov, ki jih nekatere občine izplačujejo, druge pa ne, kar vodi v spore in ponekod tudi odklanjanje članstva.

Kot je povedal Timotej Pirjevec z Mestne občine Koper, trenutno strateškega razvojnega dokumenta za kulturo nimajo. Opozoril je, da bi njegova priprava za občino pomenila dodatno administrativno delo in tudi finančno obremenitev, ki pa si je, brez zagotovljenih dodatnih sredstev, ne morejo privoščiti.

Novosti glede kulturne dediščine
Spremembe v zakonu o varovanju kulturne dediščine, ki se dotikajo občin, je predstavil Andrej Gaspari z ministrstva za kulturo. Kot je dejal, se ministrstvo loteva celovitega prevrednotenja registra kulturne dediščine, ki bo podlaga za usmerjanje finančnih sredstev, saj so ta po veljavnem sistemu preveč razdrobljena.

Za številne spornega 31. člena zakona, ki govori o kulturnovarstvenem soglasju za raziskovanje in odstranitev dediščine, po njegovih besedah v osnutku novele za zdaj niso odpirali, so pa obravnavali 34. člen, ki govori o spodbudi občinam pri predhodnih arheoloških raziskavah.