Stardust je potoval po vesolju skoraj sedem let. Foto: EPA
Stardust je potoval po vesolju skoraj sedem let. Foto: EPA

Lovljenje delcev kometa je na neki način gledanje nazaj skozi čas.

Chris Jones, Nasin strokovnjak

V prvi fazi, nekaj pred 7. uro zjutraj, se je kapsula 111.000 km nad Zemljo uspešno ločila od plovila. 45 kg težka kapsula je po vstopu v atmosfero padala s hitrostjo prek 46.000 km/h, 32 km nad tlemi pa se je sprožilo majhno padalo, ki jo je upočasnilo.

Vstopna hitrost kapsule v atmosfero - 46.444 km/h - je bila največja hitrost kakega objekta, ki ga je izdelal človek.

Večje padalo se je odprlo približno 3 km nad tlemi, kapsula pa je mehko pristala ob 11.10 po našem času, dve minuti pred pred predvidenim časom pristanka.

Manj kot uro po pristanku so kapsulo pobrali helikopterji. V naslednjih dneh jo bodo odpeljali v Houston, kjer jih bodo začeli pregledovati strokovnjaki Johnsonovega vesoljskega središča.

Stardust so izstrelili leta 1999, januarja 2004 pa je zbral drobne delce kometa Wild 2. Znanstveniki menijo, da bi z njihovo pomočjo lahko dobili vpogled v rojstvo našega sončnega sistema pred 4,5 milijarde let. Trden nezemeljski material je bil zadnjič zbran in pripeljan na Zemljo leta 1972.

Plovilo, ki je kapsulo izstrelilo proti Zemlji, je nadaljevalo pot po svoji orbiti okoli sonca, v kateri bo lahko preučevalo planete našega osončja, asteroide in komete.

Lovljenje delcev kometa je na neki način gledanje nazaj skozi čas.

Chris Jones, Nasin strokovnjak