Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

DZ je konec marca sprejel zakon o izvajanju uredbe EU-ja o enotnem trgu digitalnih storitev, ki v slovenski pravni red prenaša evropski akt o digitalnih storitvah. Zakon med drugim določa, da je pristojni organ za izvajanje akta o digitalnih storitvah Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), ki bo koordinirala digitalne storitve in bo med drugim nadzirala spoštovanje izvajanja akta pri ponudnikih.

Direktor Akosa Marko Mišmaš je pojasnil, da so se med obravnavo zakona v delu javnosti in politike pojavile bojazni, da bodo nacionalni koordinatorji postali spletni cenzorji, ki bodo vsepovprek umikali na spletnih platformah objavljene vsebine. Kar po njegovih besedah absolutno ne drži. "Nezakonitih vsebin koordinatorji digitalnih storitev, tudi Akos, ne bodo odstranjevali, tega akt o digitalnih storitvah in tudi naš zakon ne omogočata," je dejal. Kar akt o digitalnih storitvah prinaša, so pravna orodja, s katerimi se lahko s temi nezakonitimi vsebinami učinkoviteje spopadejo, je pojasnil.

Funkcija nacionalnega koordinatorja digitalnih vsebin je večplastna. Kot prvo je Akos nadzorni organ za slovenske ponudnike digitalnih storitev, saj je za vsakega ponudnika pristojen koordinator v državi, kjer ima ponudnik sedež, je predstavil Martin Hari, ki na Akosu skrbi za področje digitalnih storitev.

Koordinatorji imajo obenem regulatorno funkcijo, v okvir katere med drugim sodijo postopki podeljevanja statusa zaupanja vrednega prijavitelja, certificiranje organov za zunajsodno reševanje sporov in morebitno sofinanciranje delovanja zaupanja vrednih prijaviteljev. Akos bo opravljal tudi posebno funkcijo v smislu koordinacije, svetovanja in sodelovanja.

"Smo neko nacionalno stičišče tako za državne organe kot za naše uporabnike, ki bi recimo imeli pritožbe zoper spletne platforme iz drugih držav članic, tako da sodelujemo tako na nacionalni ravni kot tudi na evropski, z Evropsko komisijo, koordinatorji digitalnih storitev iz drugih držav in tudi znotraj evropskega odbora, ki ima svetovalno vlogo," je dejal Hari.

Zaupanja vredni prijavitelj

Akt o digitalnih storitvah posebno vlogo namenja uporabnikom spletnih storitev, ki bodo morali imeti možnost, da lahko morebitne nezakonite vsebine na spletnih platformah prijavijo ponudnikom spletne platforme, ti pa bodo morali nato te prijave tudi obravnavati.

Akt obenem uvaja že omenjeno funkcijo zaupanja vrednega prijavitelja. Kot je predstavil Hari, bodo tudi ti lahko podajali prijave. "Razlika je v tem, da bodo njihove prijave imele posebno težo, ker imajo oni strokovna znanja na tem področju in tudi ponudniki jih bodo obvezani obravnavati brez nepotrebnega odlašanja oziroma prednostno," je pojasnil Hari.

Kakšni so pogoji za pridobitev statusa, določa akt o digitalnih storitvah, slovenski zakon pa je določil, da v upravnem postopku status podeli Akos in to sporoči Evropski komisiji. Seznam zaupanja vrednih prijaviteljev bo javno objavljen, status pa bo veljal na območju celotnega EU-ja.

Akt o digitalnih storitvah zajema ponudnike posredniških storitev, družbena omrežja in platforme za izmenjavo vsebin, kot so Facebook, X, Instagram in TikTok, ter spletne tržnice, kot sta Amazon in Bolha.

Kot je poudaril Hari, se največji obseg obveznosti nanaša na ponudnike spletnih platform, ki bodo morali sodelovati z zaupanja vrednimi prijavitelji, vzpostaviti sisteme za obravnave pritožb uporabnikov ter javno poročati o omejitvah vsebin v javno bazo podatkov.

Naložene so jim tudi obveznosti, ki se nanašajo na zasnovo in organizacijo spletnih vmesnikov, pregledno bo moralo biti oglaševanje, jasno bo moralo biti, kdo so oglaševalci, sistemi za priporočanje vsebin bodo morali biti pregledni, zagotovljena bo morala biti tudi zaščita mladoletnikov.