Umetnikova vizija enega izmed osmih planetov, ki so jih odkrili Britanci. Eksoplanet kroži okoli rdeče pritlikavke na zgornjem levem delu slike. Foto: Neil Cook, University of Hertfordshire
Umetnikova vizija enega izmed osmih planetov, ki so jih odkrili Britanci. Eksoplanet kroži okoli rdeče pritlikavke na zgornjem levem delu slike. Foto: Neil Cook, University of Hertfordshire
Zvezde, planeti
Med ugotovitvami najnovejše analize Keplerjivih podatkov je bila izpostavljena ugotovitev, da je večina novih planetarnih sistemov ploščatih. Planeti torej okoli zvezde navadno krožijo v grobi ravnini, v ploščatem krogu, in ne po obodu navidezne krogle v vse smeri. Na posnetku so novoodkriti Keplerjevi planetarni sistemi skozi vizualizacijo Nasinega umetnika. Foto: Nasa

Rdeča pritlikavka je najpogostejši tip zvezde v vesolju, kljub temu pa jih na nebu s prostimi očmi ne vidimo. Je navadno manjša od Sonca, veliko temnejša in hladnejša. "Gori" precej počasneje, zato je njena življenska doba daljša. Medtem ko bo Sonce pot končalo predvidoma po desetih milijardah let, bodo rdeče pritlikavke predvidoma sijale še po bilijonih let. Tudi Soncu najbližja zvezda, Proksima Kentavra, je rdeča pritlikavka. Njihova majhnost je obenem ovira za življenje na planetih okoli njih. Območje Zlatolaske je pri njih precej bližje. To pomeni, da je Zlatolaskin planet pri rdeči pritlikavki precej bolj izpostavljen sevanju zvezde, pa tudi njenemu gravitacijskemu vplivu. V skrajnem primeru se zgodi to, kar se je naši Luni. Mesec sicer kroži okoli Zemlje, a je k njej vedno obrnjena le ena stran. Kljub temu zadnji astronomski modeli po pisanju portala Space.com kažejo, da bi se življenje lahko razvilo tudi okoli teh manjših zvezd.

Kepler
Histogram razvrsti eksoplanete v velikostne skupine. Z modro barvo so ponazorjeni že dalj časa znani in potrjeni eksoplaneti, z oranžno pa tisti iz svežega paketa 715 novoodkritih. Foto: NASA Ames/W. Stenzel

Pred leti je Kepler začel s serijo oznanil prvih stotin, nato že tisočev kandidatov za planete. A bili so šele kandidati. Zdaj pa smo razvili postopek za preverbo 'na debelo' in ga s pridom uporabili za pravo zlato jamo novoodkritih svetov.

Jack Lissauer, center Ames, Nasa
Kepler
Drugi histogram prikaže število novoodkritih in potrjenih eksoplanetov skozi leta. Modra barva ponazarja stara odkrtija, rdeča stara Keplerjeva odkritja, oranža pa najnovejši paket. Graf najbolje ponazori preboj. Foto: NASA Ames/SETI/J

Izidi raziskave kažejo, da so planetarni sistemi z več planeti okoli ene zvezde, kakršno je Osončje, pravzaprav običajni.

Douglas Hudgins, Nasa
Kepler
Leče, ki so pred petimi leti končale na Keplerju. Zatajile pa niso one, temveč kolesje, ki je zagotavljalo dovolj mirno usmerjenost satelita proti željenemu delu neba. Foto: NASA, Ball Aerospace

Brez dvoma drezamo v zelo bogato množico nizkomasnih planetov in pričakujemo, da jih bomo v bližnji prihodnosti odkrili še ogromno. Tudi okoli tistih zvezd, ki so Soncu najbližje

Mikko Tuomi, Univerza v Hertfordshirju
WISE J104915.57-531906, rjavi pritlikavki
Tretja najbližja zvezda našemu Soncu je pravzaprav zvezdni par dveh malih rjavih pritlikavk. Kljub bližini in odkrivanju zvezd, ki so oddaljene 13 milijard svetlobnih let, pa za te dve mali sosedi astronomi do pred kratkim še vedeli niso. Foto: NASA/JPL/Gemini

V zadnjem času se je v iskanju t. i. Zemlje 2.0 vsul plaz odkritij. Če je bila nekoč velika novica odkritje posameznega novega eksoplaneta ali celo planetarnega sistema, novi standard prinaša desetine in stotine.

Človeštvo se že dolgo sprašuje, ali je tam zunaj morda še kakšen modri planet, ki bi človeštvu lahko dal morebitni drugi dom. Iskanje traja že tisočletja, vendar tako antičnim arhimedom kot sodobnejšm zvezdogledom opazovanja - še do pred kratkim - niso skoraj nič koristila.
Kje je težava? Planeti so zelo izmuzljiva zadeva. Domača Zemlja, denimo, je v vesoljskem merilu zelo blizu Marsa, a je z rdečega planeta vidna le kot bleda pika, ki se izgubi med drugimi zvezdami na nebu. Komaj je vidna, tako kot drugi planeti Osončja. Pa vendar so jih s trudom in razvojem teleskopov astronomi skozi zgodovino polagoma le popisali. Čisto druga zgodba se začne, ko se se razdalje potisočerijo in peljejo zunaj našega domačega sistema.

Glavni razlog je, da so planeti zelo temni. Z oddaljenostjo v desetine milijard svetlobnih let širokem vidnem vesolju je že zvezde težko zaznati, kaj šele precej hladnejše kepe snovi, od katerih se mora ta svetloba šele odbiti.
Do potrjenega odkritja prvega eksoplaneta, torej planeta zunaj Osončja, je prišlo šele leta 1992. Danes jih je znanih že okoli 1.700, še dodatnih 3.600 pa je kandidatov za preverjanje.

Skoraj polovica potrjenih eksoplanetov pa je postala znana šele v zadnjih tednih, kar kaže na minirevolucijo v zaznavi zunajosončnih objektov.
Sledovi gravitacije
Najnovejši "odmerek", za katerim stojijo britanski astronomi, šteje osem eksoplanetov. Pri njihovem odkrivanju so si pomagali tako, da niso iskali svetlobe planeta, temveč "guganje" zvezd. Natančneje, preučevali so gibanje posameznih zvezd rdečih pritlikavk in v njih zaznali gravitacijski vpliv okoli njih krožečih objektov - planetov, sporoča britanska Kraljeva astronomska družba.

Kroženje planeta okoli zvezde povzroči, da se ta premika naprej in nazaj, kar prinese rahlo, skoraj nezaznavno razliko v svetlobi. Ekipa si je pomagala tako, da je kombinirala že obstoječe arhivske podatke Evropskega južnega observatorija v Čilu iz dveh ločenih instrumentov: UVES-a in HARPS-a. Oba opravljata isto nalogo; a le z združenimi podatki so se lahko raziskovalci dokopali tudi do signalov, ki jih posamični instrument sam ne bi pokazal.
Obetavna osmerica
Odkritje je zelo obetano, saj po besedah avtorjev raziskave kaže, da ima skoraj vsaka rdeča pritlikavka v vesolju tudi pripadajoči planet. In rdečih pritlikavk je veliko - različne ocene kažejo na približno dve tretjini vseh zvezd. Še v domači galaksiji, kjer je surovo število vseh zvezd ocenjeno v razponu med 100 in 400 milijardami, to pomeni minimalno od 75 do 300 milijard planetov. In v to številko niso všteti planeti okoli drugih tipov zvezd, niti planeti v "gostejših" sistemih.

Nekaj jih je v območju Zlatolaske
Trije od osmih novoodkritih planetov bi lahko bili naseljivi, a morajo to lastnost še potrditi. To bi pomenilo, da so od zvezde ravno prav oddaljeni (t. i. območje Zlatolaske), da niso ne prevroči ne prehladni in bi lahko bili obogateni z vodo v tekoči obliki.

Vseh osem planetov je v naši Galaksiji; od Sonca so oddaljeni od 15 do 80 svetlobnih let, torej so v relativni soseščini.
"Brez dvoma drezamo v zelo bogato množico nizkomasnih planetov in pričakujemo, da jih bomo v bližnji prihodnosti odkrili še ogromno. Tudi okoli tistih zvezd, ki so Soncu najbližje," je za Kraljevo astronomsko društvo dejal eden izmed avtorjev raziskave, Mikko Tuomi z Univerze v Hertfordshirju. Ekipa je tako že napovedala skorajšen začetek preverbe 10 drugih, še šibkejših signalov.

Odkritje je le češnja na ogromni torti novopotrjenih planetov, ki jih je na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa Kepler servirala neka druga raziskovalna skupina.

Keplerjeva zlata jama
Raziskovalci v Nasinem centru Ames so se zakopali v arhivske podatke pokvarjenega Keplerja, ki je, mimogrede, prejšnji teden praznoval peto obletnico izstrelitve v nebo. Kepler je v svojih boljših dnevih temeljitvo analiziral okoli 150.000 zvezd in za seboj pustil goro podatkov, ki še vedno potrebujejo temeljito obdelavo in interpretacijo. Z uporabo nove statistične metode so na Nasi lahko iz baze podatkov izluščili in z gotovostjo potrdili kar 715 novih eksoplanetov, ki krožijo okoli 305 zvezd.

Ekipa na čelu z Jackom Lissauerjem se je osredinila na zvezde z več kot enim potencialnim planetom, pri tem pa uporabila metodo preverbe z množičnostjo.

Vesoljska savana
Nasa metodo primerja z vedenjem levov in levinj. Levi so zvezde, ki jih analizira Kepler, levinje pa so kandidati za planete. Levinje včasih opazimo v skupinah, medtem ko se levi navadno samotarsko klatijo.

Če bi zaznali dva osebka, bi to lahko bila lev in levinja, lahko bi bila to dva leva. Ampak, če bi zaznali tri osebke ali več njih, bi zagotovo vsebovala leva in njegovo boljšo polovico. S takšno metodo množičnosti so lahko astronomi v skupinah objektov našli "levinje" planete okoli zvezde.

Prej je šlo iskanje oz. potrjevanje planetov precej počasneje, saj Kepler ni zaznaval planetov neposredno. Zvezde so za to preveč svetle. Če ponazorimo preprosto: ko žuželka obleti oddaljen ulično svetilko, ki oddaja močno svetlobo, je s prostim očesom tik pred njo ne bomo videli, bomo pa - morda - zaznali rahlo spremembo v svetlobi. Kepler je iskal pretanjene spremembe v 150.000 izvorih svetlobe.

Znanstveniki so odkrili ogromno sprememb v izvorih, niso pa mogli zagotoviti, da se to dogaja zaradi planetov. Nova statistična metoda je sliko nekoliko izostrila.

"Pred leti je Kepler začel s serijo oznanil prvih stotin, nato že tisočev kandidatov za planete. A bili so šele kandidati. Zdaj pa smo razvili postopek za preverbo 'na debelo' in ga s pridom uporabili za pravo zlato jamo novoodkritih svetov," je dejal Lissauer.

Več je manjših planetov
Novost je tudi v velikosti. Do zdaj so večinoma odkrivali le največje planete, plinske velikane reda velikosti Jupitra ali še večje, tudi zato, ker jih je bilo lažje zaznati.

Velikost večine novoodkritih planetov se razteza od Zemljine do Neptunove.

Odkrili so kopico planetarnih sistemov, ki so precej podobni našemu Osončju. Planeti v njih okoli zvezde ne krožijo v vseh smereh - kot elektroni v atomu - temveč so bolj podobni palačinki in so razmeroma ploščati. "Bolj kot iščemo med zvezdami, več najdemo sledi, ki nas spominjajo na nas same in na naš dom," je dejal raziskovalec ina institutu SETI Jason Rowe.

V iskanju Zemlje 2.0
"To je največji dozdajšnji plaz odkritij," je za Independent dejal Douglas Hudgins, Nasin znanstvenik, in dodal, da gre za ogromen korak h končnemu cilju: najdbi Zemlje 2.0. Planeta, kjer bi človeštvo lahko našlo svoj drugi dom. "Izidi raziskave kažejo, da so planetarni sistemi z več planeti okoli ene zvezde, kakršno je Osončje, pravzaprav običajni," je izjavil.

Zdaj tudi vemo, da manjši planeti (velikosti od Zemljine do Neptunove) sestavljajo večino vseh planetov Galaksije, je še dodal.

Nov plaz odkritij se pričakuje z letom 2018, ko bo - predvidoma - v vesolje poslan teleskop James Webb. Kot je v nedavnem intervjuju napovedal slovenski astrofizik Tomaž Zwitter: "Kamenčki mozaika so se začeli resno zlagati skupaj. Leta 1995 smo začeli odkrivati prve planete okoli drugih zvezd, zdaj jih je znanih že več kot tisoč. Zelo hitro bo številka narasla v mnogo tisočev, proti stotisočem in milijonom."

Planeta X ni ...
Kakor koli že, vse verjetneje postaja, da že dolgo iskani Planet X ne obstaja. Mnogo astrofizikov je predvidevalo, da se naš sistem ne konča s pritlikavim planetom Plutonom, temveč nekje za njegovo orbito kroži še zelo temen objekt vsaj velikosti Saturna. Med razlogi za takšno teoretiziranje so neobičajne orbite nekaterih kometov, na katere naj bi vplivala gravitacija še neodkritega telesa Osončja.

Temu teoretičnemu telesu su nadeli mnogo vzdevkov, od X-a do Tyche in Nemesis. A če bodo dokončno obveljala dolgotrajna in temeljita opazovanja vesoljskega teleskopa WISE, vzdevkov ne bodo mogli ničemur nadeti.

Wise je prečesal našo soseščino v infrardeči svetlobi in ugotovil, da na razdalji do 10.000 astronomskih enot od Sonca ne obstaja noben objekt, večji od Saturna; in da na razdalji do 26.000 astronomskih enot ne obstaja noben objekt, večji od Jupitra.

Ena astronomska enota znaša slabih 150 milijonov kilometrov in pomeni približno razdaljo med Zemljo in Soncem. Pluton je oddaljen 40 astronomskih enot. Sonda Voyager, ki je lani prestopila mejo Osončja (če kot merilo vzamemo sončni veter), pa je bila takrat oddaljena 125 astronomskih enot.

... so pa zato zvezde X
Kljub temu raziskovalci za WISE-om niso ostali praznih rok. Vsa ta leta nismo vedeli za celo kopico zvezd in zvezdnih sistemov prav v naši soseščini, ki so se nam skrivali "tik pred nosom".

Teleskop je na razdalji 500 svetlobnih let od Sonca našel kar 3.525 zvezd. "Našli smo objekte, ki smo jih do zdaj popolnoma prezrli," je dejal glavni avtor objave v publikaciji Astrophysical Journal, Davy Kirkpatrick.

Nekatera odkritja se uvrščajo med Soncu najbližje zvezde sploh. Par rjavih pritlikavk (tudi desno na sliki) je z oddaljenostjo 6,5 svetlobnega leta najbližje odkrita zvezda v zadnjem stoletju.

Najbližja zvezda, Proksima Kentavra, je bila odkrita leta 1915. Sosednji zvezdni par Kentavra Alfa in Beta sicer spadata med najsvetlejše zvezde večernega neba in so ju odkrili že davno prej.

Rdeča pritlikavka je najpogostejši tip zvezde v vesolju, kljub temu pa jih na nebu s prostimi očmi ne vidimo. Je navadno manjša od Sonca, veliko temnejša in hladnejša. "Gori" precej počasneje, zato je njena življenska doba daljša. Medtem ko bo Sonce pot končalo predvidoma po desetih milijardah let, bodo rdeče pritlikavke predvidoma sijale še po bilijonih let. Tudi Soncu najbližja zvezda, Proksima Kentavra, je rdeča pritlikavka. Njihova majhnost je obenem ovira za življenje na planetih okoli njih. Območje Zlatolaske je pri njih precej bližje. To pomeni, da je Zlatolaskin planet pri rdeči pritlikavki precej bolj izpostavljen sevanju zvezde, pa tudi njenemu gravitacijskemu vplivu. V skrajnem primeru se zgodi to, kar se je naši Luni. Mesec sicer kroži okoli Zemlje, a je k njej vedno obrnjena le ena stran. Kljub temu zadnji astronomski modeli po pisanju portala Space.com kažejo, da bi se življenje lahko razvilo tudi okoli teh manjših zvezd.

Pred leti je Kepler začel s serijo oznanil prvih stotin, nato že tisočev kandidatov za planete. A bili so šele kandidati. Zdaj pa smo razvili postopek za preverbo 'na debelo' in ga s pridom uporabili za pravo zlato jamo novoodkritih svetov.

Jack Lissauer, center Ames, Nasa

Izidi raziskave kažejo, da so planetarni sistemi z več planeti okoli ene zvezde, kakršno je Osončje, pravzaprav običajni.

Douglas Hudgins, Nasa

Brez dvoma drezamo v zelo bogato množico nizkomasnih planetov in pričakujemo, da jih bomo v bližnji prihodnosti odkrili še ogromno. Tudi okoli tistih zvezd, ki so Soncu najbližje

Mikko Tuomi, Univerza v Hertfordshirju