Ekipa kvantnih fizikov je v poskusu najprej ustvarila foton, mu izmerila polarizacijo, ga uničila in ustvarila nov foton. In čeprav fotona nista nikoli obstajala v istem času, je drugi imel natančno obratno polarizacijo kot prvi, kar dokazuje njuno prepletenost, piše portal ExtremeTech.

Sam postopek je bil sicer malce bolj zapleten. Znanstveniki so najprej ustvarili fotonski par 1 in 2 ter ju prepletli. Foton številka 1 so izmerili, ga uničili in fiksirali stanje fotona številka 2. Nato so ustvarili par prepletenih fotonov 3 in 4 ter prepletli še fotona 2 in 3, s čimer so po asociaciji prepletli fotona 1 in 4. In tako, čeprav fotona 1 in 4 nista nikoli obstajala sočasno, znanstveniki vedo, da je stanje fotona 4 natančno obratno stanju fotona 1.

Zapleteno, a na ravni kvantne fizike klasična mehanika odpove in je takšno obnašanje povsem običajno. Prepletenost sicer ni neka oprijemljiva fizikalna lastnost, ki bi se jo dalo opisati s klasičnimi analogijami, gre pa za stanje, v katerem so kvantni delci med seboj neločljivo in absolutno povezani.

Omenjeni delci zaradi principa, ki ga fiziki imenujejo kvantna superpozicija, prav tako obstajajo v vseh mogočih stanjih naenkrat. Ko pa jih opazujemo, zavzamejo le eno, njihova prepletena polovica pa istočasno zavzame natanko nasprotno stanje. Npr., če bo opazovani delec polariziran vodoravno, bo njegov "dvojček" postal polariziran navpično.

Neposredne uporabe to novo odkritje še nima, a ena izmed možnosti bi bila, da se uporabi v kvantnih mrežah. Tam bi lahko, namesto da bi čakali, da foton pride na želeno destinacijo, uporabili kar prepletenost delcev in različne konce mreže upravljali na daljavo.