Več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa pozdraviti, če bolezen odkrijejo zgodaj in jo pravilno zdravijo. Ob tem lahko vsak posameznik k preprečevanju raka prispeva z zdravim načinom življenja in odkritim govorjenjem o raku v družbi.
Svetovni dan boja proti raku poteka pod okriljem Mednarodne zveze za boj proti raku, v letošnjem letu pa se končuje triletna mednarodna kampanja z geslom: Zmanjšajmo neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Sloveniji vsako leto v povprečju za rakom zboli več kot 16.000 ljudi, med nami tako živi že več kot 124.000 ljudi, ki jim je bila kadar koli v življenju postavljena diagnoza rak, so Državni program obvladovanja raka, Onkološki inštitut Ljubljana in ministrstvo za zdravje zapisali v skupni izjavi.
Koordinatorica Državnega programa obvladovanja raka Sonja Tomšič meni, da je onkološka zdravstvena oskrba bolnikom z rakom v Sloveniji zelo široko dostopna, saj je v celoti krita z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. "Tudi dostopnost do sodobnih zdravljenj ter zdravil je v Sloveniji dobra in ves čas v koraku z vsemi novimi strokovnimi dognanji," so njene besede zapisali v sporočilu za javnost.
Največji izziv trenutno dostopnost do primarne ravni
Sonja Tomšič dodaja, da so trenutno največji sistemski izzivi pri obvladovanju raka v Sloveniji dostopnost prebivalcev do primarne ravni zdravstvenega varstva, ki je povezana predvsem s preprečevanjem in zgodnjim odkrivanjem raka, ter zagotavljanje zadostnega in ustreznega števila strokovnjakov za celovito obravnavo bolnikov z rakom.
O pomenu preventive in presejalnih pregledov ozaveščajo tudi v Društvu za boj proti raku Štajerske - Maribor. Zvezdana Maurič Vražič je za Radio Slovenija dejala: "Zelo pomembno je, da se udeležimo vseh presejalnih programov, to so Zora, Dora in Svit. Pomembno je tudi govoriti o cepljenju proti HPV-ju, o tem, kako se lahko zaščitimo."
"Tam spodaj je vedno lahko kaj skrito"
Vse, ki že dolgo niso bili na preventivnem pregledu ali presejalnem testu ali pa sploh še niso bili, vabijo, naj se oglasijo v referenčni ambulanti, kamor jih napoti njihov osebni zdravnik: "Ljudje se morajo zavedati, da je 'tam spodaj' vedno lahko kaj skrito, in če pravočasno najdemo težavo, se rak ne razvije v večji obliki oziroma lahko preprečimo, da se sploh razvije," je dodala Zvezdana Maurič Vražič.
Vesna Zadnik: Petletno preživetje za katerim koli rakom je pri nas v povprečju približno od 50- do 60-odstotno
Petletno preživetje za katerim koli rakom je pri nas v povprečju približno od 50- do 60-odstotno, v primerjavi z Evropo smo glede tega nekoliko pod povprečjem. Pri nekaterih rakih se je zdravljenje občutno izboljšalo, "preživetja bolnic z rakom dojke se pri petletnem preživetju približujejo 90 odstotkom, zelo se dvigujejo preživetja z rakom debelega črevesa in danke". Ob tem opozarja, da je ogromno odvisno od tega, kako zgodaj odkrijejo raka, in opozori na presejalne programe, ki res kažejo spodbudne rezultate.
Sivo liso je, kar se tiče pravočasne diagnostike, pustilo koronavirusno obdobje. "Za leto 2020 so diagnosticirali 11 odstotkov manj raka, to je 1500 diagnoz manj," je dejala v oddaji Frekvenca X. Največji zaostanki so pri kožnem raku, raku prostate in raku dojke.
40 odstotkov rakov je takih, ki jih povzročajo dejavniki iz okolja, tako fizično kot delovno okolje, predvsem pa življenjski slog. "Največji prispevek imajo dejavniki življenjskega sloga – kajenje, nepravilna prehrana, vezana na debelost, sedeč način življenja in prekomerno uživanje alkohola," je dejala Zadnik.
10 odstotkov rakov bi lahko po njenih besedah pripisali dejavnikom iz bivalnega okolja. "Bolj obremenjena območja smo že identificirali. Največji problem je v okolici Anhovega, Slovenija je s kraškim svetom obremenjena tudi s sevanjem radona iz tal. Približno od 6 do 10 odstotkov rakov na pljučih lahko pripišemo izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju."
Vsako leto imamo v populacij od dva do tri odstotke več raka kot prejšnje leto, breme bolezni raste, a po večini med starejšimi. "Pri mlajših od 50 let krivulja ne rastejo bolj strmo," je še dejala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje